Po ovci Dolly zdaj napovedujejo še klonirane mamute

Jakutija ni samo največja, ampak tudi najbolj mrzla ruska regija, ki v kar 40 odstotkih leži severno od arktičnega kroga in je vse leto zavita v permafrost, pod katerim se po trditvah jakutskega predsednika Jegorja Borisova skriva za kar tri milijarde dolarjev naravnih bogastev. Mednje sodijo tudi mamutovi okli in kosti, za kilogram katerih je treba odšteti 500 evrov, zaradi česar je »kot mamut velika republika postala tudi dežela mamutovih priložnosti.« In to dobesedno.

»Predstavljajte si človeka, ki najde srednje velik okel, ki tehta 250 kilogramov. Zaslužil bo milijon rubljev, kar pomeni, da bo postal milijonar. Zato je pri nas zavladala prava mamutska mrzlica. Zelo veliko moških se ukvarja samo z iskanjem mamutovih ostankov. Največ jih najdejo na skrajnem severu republike, predvsem na otokih v Arktičnem oceanu, ki je obmejna cona in posebno ekološko območje, kjer jih uradno sploh ne bi smeli izkopavati. Tvegajo, saj želijo postati milijonarji. Vsi seveda nimajo sreče. Letos se je na sever odpravila polovica več ljudi kot lani. Realnost je takšna, da na skrajnem severu ni dela, je pa tam največ mamutovih ostankov,« nam je cvetoč biznis predstavil sodelavec osrednjega muzeja mamuta Sergej Fedor.

V njem hranijo tudi svetovno znano mamutovo glavo, ki je leta 2005 postala simbol svetovne razstave Expo na Japonskem, ter razvpito mamutko Jukko, ki so jo pred letom dni našli v bližini vasi Jukagir. Bila je skorajda nedotaknjena, saj je ohranila dlako, želodec in notranje organe, kosti pa so iz nje s skrbnim seciranjem najverjetneje odstranili že prazgodovinski lovci, kar je paleontologe napeljalo na misel o obstoju prazgodovinskega kulta. »Približno 60 odstotkov ruskega podzemnega bogastva leži v permafrostu, ki je velikanski hladilnik našega planeta in ohranja dokaze o prazgodovini. Do oktobrske revolucije so iz Jakutije odnesli oklov za 47.000 mamutov. Nemogoče si je predstavljati, koliko mamutov je nekoč živelo na območju današnje Jakutije,« ocenjuje doktor geografije in filozofije Vladimir Kušinski.

Moka iz oklov in kosti kot afrodiziak

Sezona lova na mamutove fosile se odpre spomladi, ko jih je zaradi taljenja ledu in snega najlažje videti, pa tudi jeseni, ko gladine rek in morja upadejo. Na obrežje Arktičnega morja, ki ga paleontologi strokovno imenujejo mamutova favna, tamkajšnji prebivalci pa preprosto mamutovo pokopališče, se takrat zgrinjajo trume običajnih lovcev in ribičev, ki se čez noč prelevijo v lovce na mamute. »Na prepovedanem obmejnem območju je mogoče srečati predvsem polarne medvede ter zbiralce mamutovih ostankov. Količina nelegalno nabranega in izvoženega mamuta dosega 30 ton na leto,« pravi vodja obmejnega oddelka tajne službe FSB Ašot Sarkisjan.

Podobne so tudi ocene Fedorova. »Do oktobrske revolucije so pri nas vsako leto našli od 16 do 30 ton mamutovih oklov in zdaj smo se vrnili na nekdanjo raven. Leta 1989 je ves svet sprejel konvencijo o prepovedi lova na slone in nemudoma se je povečalo povpraševanje po mamutovih oklih in kosteh, ki so zamenjali slonove. Posebej v jugovzhodni Aziji še zdaj obstaja tradicija izdelave spominkov in luksuznih predmetov iz slonovih oklov. Trenutno 90 odstotkov vseh mamutovih oklov izvozimo na Kitajsko, kjer se uporabljajo tudi za izdelavo preparatov tradicionalne medicine.«

Tako na Kitajskem kot v Jakutiji moka iz mamutovih oklov in kosti velja za afrodiziak, zato naj bi jo Jakuti menda radi dodajali vodki, nam v svojem ateljeju v Jakutsku hudomušno navrže umetnik Vasilij Amadajev, ki ustvarja izključno iz mamutovih ostankov. »Predstavljajte si, da mi to moko ves čas vdihavamo.« In deluje? »Še nobena ženska se ni pritoževala,« se njegov obraz razleze v širok nasmeh. »Delal sem tudi iz slonove kosti in oklov in rekel bi, da gre za podobno strukturo. Razlika je, da je imel mamut precej večje okle, kot jih ima slon,« pojasni in doda, da je izdelovanje umetniških izdelkov iz mamuta družinska tradicija, s katero se je ukvarjal že njegov oče, od katerega je v ateljeju ostal tudi doprsni kip sovjetskega diktatorja Josipa Stalina. »V Sovjetski zvezi so iz mamuta delali portrete Stalina in rdeče zvezde, trenutno pa so v modi predvsem narodni motivi. Rad imam zlasti motive severa, naše živali in rastline ter podobe iz starih pravljic in šamanizma. Šamani izdelke iz mamuta uporabljajo pri svojih ritualih, saj oddajajo posebno energijo«.

Cvetoč posel že iz časov Ivana Groznega

Že v času Ivana Groznega so nad izkopavanjem »modrih kosti« uvedli kontrolo države, ki ji je avtomatično pripadla desetina dobička. Ruski imperij je bil največji trgovec z mamutovimi okli, v socializmu pa je trgovanje skoraj zastalo. Renesansa je prišla v sredini 90. let prejšnjega stoletja, ko je na tem področju zavladal velik kaos, saj zakonsko ni bilo urejeno. Trgovanje je reguliral zvezni zakon o podzemnih virih, ki določa, da je fosile mogoče izkopavati samo za razstavne potrebe in še to samo v soglasju z lokalno oblastjo in zveznega ministrstva za naravne vire. V praksi je to pomenilo, da se z izkopavanjem lahko ukvarjajo samo organizacije, ki imajo zaposlene tudi paleontologe, saj lahko samo oni odločijo, ali gre v resnici za znanstveno najdbo. Lani so mamutove okle in kosti vključili na seznam naravnih virov, kar pomeni, da jih lahko izkopavajo samo lastniki posebnih licenc. »V praksi je posel v celoti končal v rokah židovskih poslovnežev iz Moskve in Sankt Peterburga,« je nezadovoljen celo iniciator sprememb Nikolaj Kirilin. Podobnega mnenja je tudi umetnik Amadajev: »Tako kot z vsem v Rusiji tudi na tem področju vlada velika korupcija. Biznis ima v rokah peščica ljudi, ki nadzirajo vse.«

Z umetninami iz mamuta, ki simbolizira zdravje in obilje, se Jakuti radi obdarjajo ob vseh večjih praznikih. Umetnosti izdelovanja izdelkov iz oklov in kosti se je mogoče učiti na posebnih višjih šolah, kjer vadijo na jelenovih in losovih rogovih, študenti pa poslušajo tudi predavanja iz ekonomije, kjer jim svetujejo, kako odpreti svoje podjetje. »Upoštevamo zakone trga. Takoj po diplomi so naši študentje pripravljeni začeti svoj biznis,« se pohvali Jelena Černojvan z Višje šole za tehnologijo in oblikovanje, na kateri je nekoč predaval tudi Amadajev. »Predavatelj je bil tudi moj oče, od katerega mi je ostalo še nekaj mamutovih oklov in kosti. Gre za zelo drago surovino, ki jo je mogoče kupiti na dražbah, na katerih je čedalje več trgovcev iz Kitajske, Japonske in Južne Koreje, ki močno dvigajo ceno,« se izogne odgovoru na vprašanje, ali material dobiva tudi po nezakoniti poti. Poskušali smo se srečati tudi z lovcem na mamute, vendar je srečanje z nami odklonil.

Jurski park II.

Znanstveniki si niso enotni glede vzroka za izumrtje mamutov, nekateri menijo, da jih je iztrebil človek, drugi pa, da so po koncu zadnje ledene dobe podlegli podnebnim spremembam. Znanstveniki iz Japonske in Južne Koreje napovedujejo, da bodo že v petih letih mamuta spet obudili k življenju. »Korejci in Japonci se trudijo klonirati mamuta. Japonci so iz ostankov mamuta, ki smo ga našli pred dvema letoma, odvzeli vzorce biomateriala, kostne vzorce in mehko tkivo. Korejci, s katerimi je naša univerza prav tako sprejela sporazum, pa ocenjujejo, da že odmrznjeni ostanki živali niso primerni za kloniranje, zato bodo letos mobilni laboratorij pripeljali kar na mesto izkopa,« pojasnjuje Sergej Fedorov iz muzeja mamutov v Jakutsku.

In zakaj sploh klonirati izumrle živali? »Mamuta je iztrebil človek. Je čudovita žival in simbol neokrnjene narave. Če govorimo o daljni preteklosti, potem večina ljudi pomisli prav na mamuta. Če bodo Korejci in Japonci uspešni, bo mogoče reči, da je človeštvo doseglo stopnjo, ko je že mogoče vračati izumrle živali in z njimi obogatiti naš planet. Ogrožene živali bo mogoče zaščititi pred izumrtjem.«

Japonska tiskovna agencija Kyodo je lani poročala, da so v sibirskem permafrostu v Jakutiji iz zamznjene mamutove stegnenice uspešno odstranili kostni mozeg. Jedra iz celic kostnega mozga nameravajo presadili v jajčne celice slonov in vsadke kloniranega zarodka presaditi v slonjo maternico. S takšno tehniko jim je že uspelo klonirati številne sesalce, od ovce Dolly, prašiča, mačke, psa in opice. V projektu poleg biologov iz Univerze Kinki v Osaki sodelujejo tudi strokovnjaki iz muzeja mamutov v Jakutsku.

S kloniranjem do kosmatega slona

»Dajte no. To se ne bo nikoli zgodilo. Vsaj ne za časa mojega življenja,« je skeptičen Webb Miller, računalniški znanstvenik in genomik z univerze Penn State, ki je pomagal razvozlati genetski kod za dlakavega mamuta. »DNK dlakavega mamuta je popolna zmešnjava. Zdrobljena je na zelo majhne koščke in vsebuje tudi številne druge posmrtne poškodbe,« je po njegovem možnost za uspeh pičla, tudi če je DNK nepoškodovan in bodo jedra uspešno združili z jajčnimi celicami slonice.

Pred leti je znanstvenikom resda uspelo obuditi pirenejskega kozoroga, in sicer iz tkiva, ki so ga leta 1999 odvzeli zadnjemu predstavniku, vendar je preživel samo sedem minut. Nič bolje se niso končali poskusi kloniranja azijskega bizona in tasmanijskega tigra. »Z genskim inženiringom jim bo uspelo izdelati kvečjemu kosmatega slona, ki bo imel nekaj značilnosti mamuta, vendar genetsko ne bo identičen velikanom iz ledene dobe,« je skeptičen Miller. Ne glede na to podpira proučevanje DNK dolgo izumrlih živali. »Trinajst tisoč let nazaj se je pod mojim oknom sprehajalo veliko zelo zanimivih živali. Ni jih več in zanima me, zakaj je tako. S proučevanje njihovega genoma lahko pridemo do odgovorov.«

Ideja o oživljanju izumrlih živali je v kolektivni psihi zelo živa, kar dokazujejo znanstvenofantastični filmi. Poleg filmov se v preteklost po novem lahko vrnete tudi zahvaljujoč jakutski turistični agenciji, ki ponuja ekskurzije na eno od tamkajšnjih mamutovih pokopališč.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber