Moskva – »Vse svinjarije ne gre obešati na Rusijo in Kitajsko!« je že v ponedeljek poudaril ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Po ruskem vetu na resolucijo o Siriji, ki je že tretji od začetka konflikta, se je zgodilo natanko to. Rusija se je znašla na sramotilnem stebru.
»Rusija in Kitajska sta se postavili na napačno stran,« je poudaril tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Carney. »V njihovi najtemnejši uri sta obrnili hrbet sirskemu narodu,« je podobno mnenje izrazil britanski zunanji minister William Hague. Združene države Amerike so zagrozile, da bodo delovale mimo varnostnega sveta Združenih narodov, ki je po besedah ameriške predstavnice Susane Rice »popolnoma zamočil najpomembnejšo nalogo letošnjega leta.« Bliskovito se je odzval tudi predstavniški dom ameriškega kongresa, ki je le nekaj ur po rusko-kitajskem vetu s 406 glasovi za in samo 5 proti podprl zakon o prekinitvi pogodb med Pentagonom in največjim ruskim trgovcem z orožjem Rosoboronexportom. »Za ameriško vlado je več kot nesprejemljivo, da sodeluje s podjetjem, ki z orožjem zalaga represivni sirski režim. Pogodbe s Rosoboronexportom so v nasprotju z našimi državljanskimi principi svobode in demokracije,« je pojasnil predlagatelj zakona, demokratski kongresnik Jim Moran. Predlogi o prekinitvi sodelovanja s Rosoboronexportom so se prvič pojavili junija, vendar jih je Pentagon zavrnil z besedami, da gre za »edini legalni način, s katerim je v Afganistan mogoče dostaviti helikopterje.«
Zaradi zakona, ki je že postal dodatek k ameriškemu proračunu za leto 2013, so kot kaže izgubljene predvsem pogodbe za dostavo ruskega orožja in helikopterjev Afganistanu, ki so jih ameriška podjetja podpisala z Rosoboronexportom. Ta je z Združenimi državami maja 2011 podpisal pogodbo o nakupu 21 helikoterjev v skupni vrednosti 367.5 milijonov ameriških dolarjev. Devet jih je Rusija že dostavila, še dvanajst jih je pod vprašajem.
Če gre verjeti ameriškim podatkom, je Rosoboronexport v Sirijo v zadnjem letu dostavil za milijardo ameriških dolarjev orožja, tudi takšnega, »s katerim bi se sirski predsednik Bašar Al Asad lahko lotil pobijanja nedolžnih civilistov«. Zaradi obtožb, da Iran in Sirijo zalaga z opremo, ki se lahko uporabi za izdelavo orožja za množično uničenje, je bil ruski državni izvoznik orožja tarča ameriških ukrepov že leta 2006 ter 2010.
Bosta Asad in Asma pobegnila v Rusijo?
»Združene države Amerike nadaljujejo s spreminjanjem podobe sveta in Rusija jim je še edini trn v peti. Pri zadnjih protestih proti Putinu je šlo za poskus Washingtona, da bi nas zlomil od znotraj,« se je odzal poslanec Sveta federacij Franc Klincevič. »Gre za maščevanje zaradi našega veta,« je komentiral tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Aleksander Lukaševič. »Povsem nesprejemljivo so poskusi nekaterih zahodnih držav, da bi na Rusijo zvalili krivdo za stopnjevanje nasilja v Siriji, ker ni podprla resolucije,« je odgovoril na kritike. Hkrati je demantiral tudi govorice, da naj bi se Asadova soproga Asma iz Damaska že umaknila v Moskvo.
Rusija je iz varnostnega sveta že umaknila svoj osnutek resolucije o podpori šeststranskega mirovnega načrta Kofija Anana in nadaljevanju mirovne misije Združenih narodov ter napovedala podporo pakistanskemu osnutku resolucije, ki govori o tehničnem podaljšanju mirovne misije za 45 dni. Osnutek resolucije o 30-dnevnem podaljšanju misije je že vložila tudi Velika Britanija.
Ruski mediji veliko poročajo tudi, da je ameriški predsednik Barack Obama tik pred zdajci ruskega predsednika Vladimirja Putina poskušal prepričati k spremembi stališča. »Zaradi pogovora voditelja boljše razumeta stališče drug drugega. Kar se tiče praktičnega reševanja sirskega konflikta sta ostala vsak na svojem bregu. Naše stališče je, da je treba pritiskati ne samo na sirske oblast, ampak tudi na opozicijo,« je 50-minutni pogovor strnil Putinov svetovalec Jurij Ušakov. O možnosti političnega azila za Asada v Moskvi menda nista razpravljala.