Sankt Peterburg – 15. mednarodni gospodarski forum v Sankt Peterburgu se je konec tedna končal z razpravo, posvečeno naukom nedavne gospodarske in finančne krize, ki se je zaradi sodelovanja španskega predsednika Joséja Luisa Rodrígueza Zapatera ter finske predsednice Tarje Halonen sukala predvsem okoli dolžniške krize v Evropski uniji. »Samo skupaj bo Evropska unija ostala močna globalna igralka. Rekla bi, da želimo kravo še naprej molsti, ne pa jo zaklati,« je Halonenova izrazila upanje, da bo Evropska unija našla voljo in sredstva za izhod iz trenutni razmer. Zapatero je skupni evropski projekt zagovarjal še bolj goreče: »Upam, da bomo prihodnji teden na evropskem svetu sprejeli dogovor o novi pomoči Grčiji, pa četudi v zadnji minuti. To ni pomembno le za Grčijo in celotno evrsko območje, ampak za celotno svetovno gospodarstvo.«
Od naše dopisnice
V Sankt Peterburgu, ki ga zaradi njegove lege imenujejo kar rusko okno v Evropo, sta se edina predsednika iz držav Evropske unije znašla v precej neprijetni vlogi. Zagovarjati sta morala ugled Evropske unije, ki ga je dodobra načela nedavna dolžniška kriza v Grčiji, na Irskem in na Portugalskem. »Zaupanje v evrsko območje ni omajano, saj ne gre za krizo evra, ki je ostal trdna valuta. Gre za krizo zadolženosti v nekaterih državah. Druge članice evrskega območja smo prevzele nalogo, da jim pomagamo iz težav. Gre za zavezo solidarnosti, ki je politična in jo bomo izpolnili,« se je Zapatero zavzel za nadzor politike nad gospodarstvom, v katerem ni jasnih norm in omejitev, zaradi česar je kriza tudi izbruhnila, vendar državljani ne glede na to s prstom kažejo predvsem na politike.
K prostovoljni in konkretni pomoči Grčiji je pozvala tudi Tarja Halonen. »Poudarjate prostovoljne in konkretne rešitve. Pri nas smo konec 20. in v začetku 30. let prejšnjega stoletja ‘prostovoljno’ oddajali teleta v kolhoze, kar se ni obneslo. Upam, da bo pri vas drugače,« je Medvedjev potegnil vzporednico s sovjetsko politiko, ko so morali kmetje ‘prostovoljno’ oddati živino, kar v prvi vrsti sploh ni bilo prostovoljno, povrhu pa je vodilo v vsesplošno pomanjkanje mesa. Evropskim partnerjem je zaželel čimprejšnje okrevanje, za kar ima pragmatične razloge: »Evropska unija je naša največja partnerica. Trgovinska menjava znaša 209 milijard evrov, kar je zelo veliko. Poleg tega imamo kar polovico deviznih rezerv v evrih, zato je od razvoja dogodkov v Evropi odvisen tudi naš gospodarski razvoj.«
Solidarnost z bolniki
Burna polemika se je razvnela ob pripombi moderatorja Roberta Thomsona, odgovornega urednika Wall Street Journala, da so glavni problem gospodarstva južne Evrope, in da »evropsko gospodarstvo spominja na šolski razred pridnih deklet in porednih fantov, zaradi česar se v Evropski uniji prebujajo nacionalistične tendence«. Halonenova je to tezo odločno zavrnila: »Celo med severnimi sestrami obstajajo razlike. Finska je članica evrske skupine, Švedska, Danska in Norveška niso, Islandija pa je že šla skozi finančno krizo in se hitro postavlja na noge. Kar se tiče naših južnih bratov, bi rada poudarila, da se problemi na Irskem razlikujejo od tistih na Portugalskem in v Grčiji. Če zboli več ljudi, to še ne pomeni, da morajo vsi jemati ista zdravila. Dolžni smo postaviti diagnozo in vsakomur dati svoje zdravilo. Drugi moramo biti z bolniki solidarni.« Dodala je, da je med parlamentarnimi volitvami na Finskem pred dvema mesecema dejansko privrelo na dan veliko evroskepticizma in vprašanj, zakaj doma varčevati, drugim pa dajati pomoč, a so državljani na koncu vseeno podprli smer, ki je naklonjena skupnemu reševanju evropskih problemov.
»Španija izpolnjuje svoje obveznosti in v tolikšni meri kot Nemčija namenja pomoč Irski, Portugalski in Grčiji. Tudi Španija je v zadnjih 20 letih prejela veliko sredstev iz evropskih strukturnih skladov, ki smo jih porabili za razvoj. Ker smo dosegli ustrezno stopnjo razvoja in BDP na prebivalca, bomo od leta 2013 samo še vplačniki. Gre za obveznost, ki jo razumemo in smo jo sprejeli. Ko bomo pomagali manj razvitim državam, bomo pomagali celotni Evropski uniji, kar velja tudi v primeru Grčije,« je za napačne označil predstave o »bolnem jugu in zdravem severu«. Poudaril je, da se je s krizo spopadla tudi Islandija, ki leži na severu, o Irski pa bi težko trditi, da je južna država. Hkrati je spomnil na čase, ko je bilo nemško gospodarstvo na psu, Španija pa je dosegala 4-odstotno gospodarsko rast. »Nihče ne ve, kaj ga čaka v prihodnosti, zato je napomembneje, da v Evropski uniji ostanemo solidarni,« je sklenil svoj nastop.
Španski novinarski kolegi, ki so se pred razpravo spraševali, kako lahko predsednik države v globoki krizi sploh nastopi na okrogli mizi o njenih naukih, so po nastopu z obilico sarkazma komentirali, da je bil njegov nastop v znamenju bojazni, da bo dolžniška kriza že kmalu dosegla tudi Španiji. Tej v tem trenutku pridejo zelo prav na forumu podpisane pogodbe med ruskimi in španskimi podjetji v skupni vrednosti kar 800 milijonov evrov.
Polona Frelih