Prijatelj, ki ne zmore poravnati računov

Na nedavnem gospodarskem forumu v Sankt Peterburgu so se posvetili lekcijam globalne gospodarske krize. Ena glavnih je bila, da si trenutno niti Rusija ne more privoščiti sovražnikov. Med krizo se je zavedela boleče odvisnosti od izvoza energentov, zaradi katere je rusko gospodarstvo lani utrpelo kar 7,9-odstotni padec. Odločila se je, da bo diverzificirala in modernizirala svoje gospodarstvo, za to pa potrebuje tuje partnerje. K sodelovanju v projektu posodobitve vabi evropske države, s tem namenom se je predsednik Dmitrij Medvedjev odpravil tudi v Združene države Amerike. V Silicijevi dolini bo iskal navdih za preobrazbo Rusije v visokotehnološko državo, kakor je ruski car Peter Veliki v Angliji in na Nizozemskem iskal ideje za preobrazbo »barbarske Rusije« v evropsko civilizacijo.

Naključje je hotelo, da se je prav med pripravami Medvedjeva na odhod v ZDA med Rusijo in Belorusijo razvnela nova plinska vojna. Še enkrat je spomnila, da je Rusija za zdaj predvsem energetska velesila, ki je v plinski trgovini še vedno pripravljena posegati po najbolj drastičnih ukrepih. Zaradi neplačanih obveznosti je sosedi priprla pipe, in to ne prvič.

»Rusija ne potrebuje pit, masla ali sira, ampak denar,« je Medvedjev zavrnil belorusko ponudbo o poplačilu v dobrinah. Do zdaj je Belorusija dobivala ogromne ruske dotacije v obliki izjemno poceni plina in nafte, s čimer si je Rusija na zahodni meji kupovala zvestega prijatelja. Ruski premier Vladimir Putin je že pred dvema letoma zagrozil, da se je rojstni dan končal in da bo morala tudi Belorusija živeti po tržni logiki, vendar je beloruski avtokrat Aleksander Lukašenko vedno našel zasilni izhod. Zaradi gospodarske krize ni več pripravljena popuščati. Iz tega sledi, da si v krizi nihče ne more privoščiti niti prijateljev, ki ne zmorejo poravnati računov.

Sploh ne takšnih, ki obračajo plašč po vetru, kot v zadnjem času počne Belorusija. Kakor prava dvoživka je vstopila v evropsko partnerstvo, hkrati pa ugodnosti pričakuje tudi od Rusije. Beloruska neposlušnost je poleg gospodarske krize tudi eden glavnih vzrokov, da se je Rusija odločila za tako drastičen ukrep. Navsezadnje je Ukrajini kljub krizi za 30 odstotkov znižala ceno za plin, saj lahko v zameno njena črnomorska flota najmanj do leta 2042 ostane v pristanišču Sevastopol na ukrajinskem polotoku Krimu.

»V Rusiji se znova obujajo imperialistične ideje. Za uresničitev teh sanj je Moskva pripravljena plačati kakršno koli ceno. Vojna v Gruziji je pokazala, da se bo Rusija brez vmešavanja Evrope v vseh državah postsovjetskega prostranstva začela vesti gospodovalno. Ne vedno s pomočjo tankov, ampak bo poskušala dominirati s pomočjo gospodarstva, predvsem preko odvisnosti od plina in nafte,« je v nedavnem intervjuju za Delo povedal vodilni beloruski opozicijski politik Aleksander Milinkevič. Dejal je še: »Rusi govorijo, česar ne bi govoril noben Slovenec, Francoz ali Belorus, in sicer, da je bilo včasih bolje, saj so se nas bali. Vsi drugi narodi si želijo, da bi jih ljubili in spoštovali, Rusi pa, da bi se jih bali. To je v vsakem Rusu!«

Trenutno si Rusija želi predvsem tega, da bi v očeh Evrope ostala kredibilna energetska partnerica. Eden od načinov za to je prava PR-ofenziva, ki so jo pri Gazpromu sprožili ob zadnjem plinskem sporu, ko predstavnike medijev dobesedno bombardirajo s svojimi sporočili. Omenjeno taktiko je Rusija prvič preizkusila med vojno v Gruziji pred dvema letoma in jo nadaljevala med plinskim sporom z Ukrajino. Tudi ali predvsem zaradi tega se je podoba Rusije, Gazproma in Medvedjeva na Zahodu kar precej popravila. Upravičeno?

𝕏   Facebook   Telegram   Viber