Moskva – Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je ob grožnjah iz Pjongjanga vse vpletene strani pozval, naj se izogibajo enostranskim ukrepom. Ruski analitiki v severnokorejski histeriji vidijo predvsem priložnost za še večje zbliževanje med Rusijo in Kitajsko.
V Rusiji groženj Severne Koreje z jedrskim napadom na Združene države Amerike in njene zaveznice niso vzeli dobesedno. »Ne gre za direktno vojno napoved, ampak si želijo dokazati odločenost, da bodo odgovorili na morebitne provokacije,« je ocenil Aleksander Voroncov, predstojnik centra za Mongolijo in Korejo pri Ruski akademiji znanosti. Na Korejskem polotoku so bili zadnjič priča tako zaostreni situaciji leta 1960, ko je Severna Koreja v svojih ozemeljskih vodah zajela ameriško ladjo. Za diplomatsko rešitev situacije so potrebovali kar leto dni.
Aleksej Puškov, predsednik dumskega odbora za zunanje zadeve, je severnokorejsko napenjanje mišic povezal z nedavnimi vojaškimi vajami Južne Koreje in Združenih držav Amerike na severnokorejskem dvorišču. »V Pjongjangu so se med vojno v Iraku zelo veliko naučili. Sadam Husein ni bil pripravljen in ni mogel udariti po sovražnikovem ozemlju. Severna Koreja z grožnjami Združenim državam in njenim zaveznikom sporoča: Roke proč od nas, ali pa bomo odgovorili.«
Vojna je malo verjetna, bi pa po mnenju Voroncova močno destabilizirala ruski Daljni vzhod; zaradi navala beguncev, predvsem pa ekološke katastrofe, povezane s 30 jedrskimi reaktorji na severu in jugu Severne Koreje, ki bi se utegnili spremeniti v 10 Černobilov in Fukušim.
Alibi
Vojaški strokovnjak Andrej Iljašenko je opozoril, da so grožnje iz Severne Koreje predvsem voda na mlin Združenim državam Amerike, ki na Pacifiku še naprej krepijo vojaško navzočnost. V komentarju Napetosti na Korejskem polotoku zbližujejo Rusijo in Kitajsko je izpostavil dejstvo, da je Bela hiša javno izjavila, da Severna Koreja ne razpolaga z jedrskimi raketami, zato v njenem rožljanju z orožjem vidi predvsem alibi za krepitev vojaške prisotnosti v regiji. Ta je po mnenju Washingtona potrebna zaradi »kitajske grožnje«.
Po podatkih ruskega Inštituta za ameriške in kanadske študije Kitajska razpolaga s 180–200 jedrskimi konicami, od katerih jih 40–50 lahko doseže ameriško ozemlje (Aljasko, Havaje, zvezne države na Pacifiški obali), na voljo pa ima tudi na stotine raket srednjega dosega.
Poleg tega največje flote ameriških podmornic ni več v Atlantskem oceanu kot v času hladne vojne, ampak je v Pacifiku, od koder lahko z balističnimi izstrelki, na katerih je kar 500 jedrskih konic, v 15 minutah izvede uničujoč napad na Kitajsko. V tem primeru bi 30 prestreznikov na Aljaski ter šest v Kaliforniji zadostovalo, da bi opravili s preostalimi kitajskimi bojnimi glavami. Raketam kratkega in srednjega dosega so kos rakete patriot PAC-3, ki so jih Združene države Amerike prodale Japonski, Južni Koreji in Tajvanu, kot tudi rakete SM-2 in SM-3, ki delujejo v okviru programa Block 1. Poleg tega so leta 2010 kar 18 od 21 ameriških ladij, opremljenih s sistemom Aegis, odpravili v Pacifik. Ameriški obrambni sekretar Chuck Hagel je sredi marca napovedal, da bodo na Aljaski namestili dodatnih 14 prestreznikov, na Japonskem drugi radar, preučili naj bi tudi možnost nadgradnje protiraketnega ščita na zahodni obali.
Ilijašenko je ocenil, da sta zaradi napetosti na Korejskem polotoku uradna Moskva in Peking še bolj odločena, da bosta skupaj nastopila proti ameriški protiraketni obrambi. Že maja lani sta v okviru Šanghajske organizacije za sodelovanje obsodila ameriške načrte o namestitvi protiraketnih ščitov v Evropi in Aziji. »Enostransko in neomejeno nameščanje protiraketnih sistemov s strani ene države ali skupine držav je grožnja mednarodni varnosti in strateški stabilnosti,« so zapisali v skupni izjavi.
»Na srečanju kitajskega predsednika Xi Jinpinga z ruskim obrambnim ministrom Sergejem Šojgujem so izrazili zaskrbljenost obeh strani glede protiraketnih ščitov,« je namestnik ruskega obrambnega ministra Anatolij Antonov izpostavil eno od strateških tem nedavnega obiska kitajskega predsednika Xi Jinpinga, ki je Rusijo izbral za prvo destinacijo. Kitajska je že zdaj največji ruski trgovinski partner, do leta 2015 pa naj bi bilateralna trgovina presegla magično mejo 100 milijard dolarjev.