Moskva – »Kdo lahko zaupa uradniku ali politiku, ki pesniško slavi Rusijo, hkrati pa vse svoje prihranke nalaga v tujini?!« je ruski predsednik Vladimir Putin v lanskem nagovoru narodu napovedal vojno finančnim dejavnostim visokih ruskih predstavnikov v tujini. Konec tedna je ruska duma v prvem branju že potrdila zakon, ki jim prepoveduje bančne račune v tujini ter lastništvo tujih obveznic in delnic.
Osnutek zakona nalaga omejitve poslancem spodnjega in zgornjega doma parlamenta, generalnemu državnemu tožilcu in njegovim pomočnikom, visokim uslužbencem Centralne banke in javnih korporacij ter uradnikom, ki jih imenujejo bodisi predsednik bodisi guvernerji ter seveda njihovim partnerjem in otrokom. Če bo zakon sprejet, bodo imeli na voljo tri mesece časa, da zaprejo račune v tujini in se znebijo tujih obveznic in delnic.
»Gre za učinkovito orožje v boju proti korupciji, saj večina korupcijskih shem ni omejena na Rusijo, ampak so zelo pogosto vključeni tuji računi. Če bodo imeli uradniki svoje račune v domačih bankah, jih bo bolj skrbelo za stanje domačega gospodarstva,« poudarja podpredsednik dume Aleksander Toršin.
Kritiki vztrajajo pri tem, da bi morali v zakon vključiti tudi prepoved na lastništvo nepremičnin v tujini, ki ga je trenutno treba zgolj prijaviti v davčni napovedi. »Pobuda ni uperjena proti korupciji, ampak izhaja iz pojma državne suverenosti, tako kot jo razume sedanja oblast,« je dejal Ivan Ninenko, namestnik direktorja Transparency International za Rusijo, ki novo zakonodajo povezuje s spiskom Magnickega, s katerim so v Združenih državah Amerike uvedli sankcije proti predstavnikom ruskega režima, ki jim pripisujejo odgovornost za smrt Sergeja Magnickega, odvetnika nekoč največjega ruskega vzajemnega sklada Hermitage Capitala. Logika je preprosta: če v Združenih državah Amerike ne bodo imeli računov, bodo imuni pred sankcijami.
Iz Rusije na Ciper in nazaj
Magnicki je poskrbel za domnevno razkritje prvega odmevnega primera pranja denarja prek Cipra, kamor se je menda steklo okoli 23 milijonov evrov iz davčne utaje, v katero so bili domnevno vpleteni visoki uslužbenci notranjega ministrstva. Pod drobnogledom se je že večkrat znašlo tudi delovanje druge največje državne banke VTB, ki je bila leta 2009 deležna kritik ruske Centralne banke, ker je na svojo ciprsko podružnico prenesla kar za 3,9 milijarde evrov slabih kreditov. VTB je morala odgovarjati tudi na vprašanja, zakaj je na Cipru registriranemu podjetju nakazala 346 milijonov evrov za kitajsko opremo za črpanje nafte, če je taisto podjetje na isti dan za opremo nakazalo kar 121 milijonov evrov manj sredstev? Za razkritje so poskrbeli pri Fondaciji za boj proti korupciji, ki jo vodi najbolj znani ruski borec proti korupciji Aleksej Navalni ter think-tank Henry Jackson Society. Pri VTB so se zagovarjali, da je razlika posledica transportnih in logističnih stroškov, hkrati pa so vendarle odpustili odgovorne za omenjeni posel.
Financial Times ugotavlja, da je bil Ciper leta 2011 najbolj priljubljena destinacija za ruski denar, hkrati pa tudi prvi neposredni tuji investitor v Rusiji; po podatkih ruske Centralne banke so ciprske investicije znašale kar 9,8 milijarde dolarjev. Ruski borci proti korupciji vztrajajo, da gre predvsem za vračanje opranega ruskega denarja v domovino, Michael Pugh, odvetnik globalnega pravnega podjetja Hogan Lovells s sedežem v Moskvi, pa meni, da je Ciper zaradi 10-odstotne enotne davčne stopnje privlačen tudi za povsem zakonita ruska podjetja.
Sredozemska davčna oaza presenetljivo ni vključena v Putinovo vojno proti »offshorizaciji« ruskega gospodarstva, za kar se je odločil, ker je iz Rusije samo lani »pobegnilo« kar za 42 milijard evrov kapitala. Rusija je pred mesecem dni Ciper umaknila iz črnega spiska držav, v katerih investicije niso zaželene.
Celo ruski politiki odstopajo zaradi obtožb o korupciji
Spisek Magnickega, ki predvideva zamrznitev premoženja in prepoved vstopa v Združene države Amerike, je v Rusiji povzročil veliko razburjenja. Med drugim zato, ker menda številni visoki ruski politiki in uradniki, ki ostro kritizirajo in kot po tekočem traku sprejemajo proti Zahodu uperjene zakone, razpolagajo z nepremičninami v tujini, tudi v Združenih državah Amerike. Na sramotilnem spisku Navalnega se je znašel celo predsednik dumskega odbora za etiko Vladimir Pehtin iz vladajoče stranke Enotna Rusija, ki je iz svoje davčne napovedi menda izpustil lastništvo dveh stanovanj in vile na Floridi v skupni vrednosti okoli 1,5 milijona evrov.
»Ne želim, da bi neupravičene obtožbe škodile celotni stranki,« je Pehtin odstopil in napovedal, da se bo boril za svoje dobro ime. »Iskreno je treba priznati, da je Pehtinu vendarle ostal vsaj kanček vesti,« se je Navalni poigral z dejstvom, da obtožbe o korupciji za ruske politike skoraj nikoli niso zadosten razlog za odstop. Prejšnji teden ga je napovedal še en poslanec Enotne Rusije Anatolij Lomakin, ki je po ruski verziji revije Forbes težak kar 985 milijonov evrov, kot uradni razlog pa je navedel zdravstvene težave.
Zadnja večja korupcija afera je povezana z obtožbami o poneverbi 328 milijonov evrov sredstev obrambnega ministrstva, zaradi česar je bil novembra lani odstavljen obrambni minister Anatolij Serdjukov. V lanskem poročilu Transparency International o korupciji je Rusija med 174 državami zasedla 133 mesto. Po podatkih premierja Dmitrija Medvedjeva trenutno obravnavajo kar 50.000 obtožb o korupciji, po podatkih generalnega državnega tožilca Jurija Čajke pa je zaradi korupcije samo lani neznano kam poniknilo kar 523 milijonov evrov proračunskega denarja. Leta 2012 je bilo zaradi korupcije obtoženih 889 uradnikov, med njimi 244 županov mest, 114 poslancev in 1159 uslužbencev varnostnih služb. »Poudariti želim, da pri nas ni nedotakljivih,« je šef kremeljske administracije Sergej Ivanov sugeriral, da nihče ne sme biti imun pred preiskavami o korupciji, ki razjeda rusko družbo.