Logo

Promocija primitivizma

Resolucija parlamentarne skupščine Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropo (Ovse) z imenom Združitev razdeljene Evrope: Promocija človekovih pravic in civilnih svoboščin v 21. stoletju med drugim države članice poziva k raziskavi totalitarne preteklosti in odprtju političnih arhivov, izdaji učbenikov, ki bodo mlado generacijo seznanjali s totalitarno zgodovino, pluralizmom, demokracijo in toleranco. Imenitna resolucija, z imenitnimi cilji! Tudi tokrat se hudič skriva v podrobnostih, natančneje v tretjem členu, ki pravi, »da so evropske države v 20....


 

Resolucija parlamentarne skupščine Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropo (Ovse) z imenom Združitev razdeljene Evrope: Promocija človekovih pravic in civilnih svoboščin v 21. stoletju med drugim države članice poziva k raziskavi totalitarne preteklosti in odprtju političnih arhivov, izdaji učbenikov, ki bodo mlado generacijo seznanjali s totalitarno zgodovino, pluralizmom, demokracijo in toleranco. Imenitna resolucija, z imenitnimi cilji! Tudi tokrat se hudič skriva v podrobnostih, natančneje v tretjem členu, ki pravi, »da so evropske države v 20. stoletju doživele dva glavna totalitarna režima, nacizem in stalinizem, ki sta prinesla genocid, kratenje človekovih pravic in svoboščin, vojne zločine in zločine proti človečnosti«.

Omenjeni člen je sporen, ker dejanja posameznika vzporeja s sistemom. Zločinskega posameznika, pa četudi gre za sovjetskega diktatorja Stalina, ki je pomoril več milijonov ljudi, je nemogoče primerjati z nacizmom, zločinskim sistemom ideološke nadvlade in dehumanizacije.

Po količini prizadejanega gorja bi nacizem lahko vzporejali s komunizmom, natančneje boljševizmom, čemur so se v Ovseju izognili. Znani ruski televizijski novinar Aleksander Arhangelski je prepričan, da ne po naključju. V komentarju Združi in vladaj opozarja, da se »predlagatelji resolucije bojijo evropskih levičarskih aktivistov; ne morejo si privoščiti razkošja izenačenja rjavega in rdečega, ker bi utegnili s tem razjeziti evropske socialiste. Zato so boljševizem preprosto zamenjali s stalinizmom – personaliziranim zlom«.

Je še ena pomembna razlika. Zločinska narava nacističnega režima je bila dokazana na Nürnberških procesih, Stalin pravno (še?) ni bil spoznan za zločinca. Zakaj in ali bi to morali storiti, je že druga zgodba. Pomenljivo je tudi, zakaj so predlagatelji zakona iz resolucije izpustili fašizem. Je bil ta nemara manjše zlo kot nacizem ali komunizem? Vprašajte Primorce!

Ruske oblasti so resolucijo ostro obsodile in se pri tem tudi same ujele v zanko namernega posploševanja. Parlamentarci so besedilo označili za »slabo prikrit poskus izenačenja nacistične Nemčije in Sovjetske zveze, države, ki je bila vodilna članica protihitlerjevske koalicije in ena ustanovnih članic Združenih narodov.« S tem so Sovjetsko zvezo reducirali na zgolj stalinizem in se s tem samodejno postavili v bran režima, ki je vreden vsega obsojanja.

Rusija se je zatekla tudi v osebne diskreditacije, katere tarča je bil tudi slovenski predstavnik v parlamentarni skupščini Ovseja in poslanec italijanske narodne skupnosti Roberto Batelli. Kot sopredlagatelj resolucije je bil v ruskih medijih označen za »simpatizerja domobrancev«.

Krog je bil sklenjen, ko me je Batelli kot avtorico člankov o ruskih odzivih na resolucijo v vulgarnem telefonskem napadu označil za »rusko propagandistko«. Besedilo o človekovih pravicah in toleranci je s tem dokončno postalo predvsem ogledalo človeškega primitivizma in nestrpnosti. Je 21. stoletje v svojih vrednotah sploh kaj boljše od prejšnjega?

Slovensko zunanje ministrstvo se je od resolucije distanciralo. »Razumemo jo kot individualno pobudo, ki ne predstavlja stališč Republike Slovenije,« so zapisali v obvestilu za javnost. To ni dovolj. Slovenska diplomacija bi morala biti seznanjena s pobudami, ki jih predstavniki slovenske države promovirajo in sprejemajo v mednarodnih organih.

Sprenevedanja in osebne diskreditacije okoli besedila o temnih poglavjih evropske zgodovine dokazujejo, da je to še zdaj izjemno občutljiva tematika. Takšna, ki je ni mogoče presegati s polresnicami. Potrebna bo absolutna resnicoljubnost, podkrepljena z golimi dejstvi.


𝕏   Facebook   Telegram   Viber

20/7/2009 clanek-1561783.md

Priporočam