»Jimmy, Jimmy, Jimmy, Adja, Adja,« energično prepeva 38-letni delavec iz Tadžikistana Bajmurat Allaberijev, čigar posnetek si je na spletnem portalu YouTube ogledalo že pol milijona Rusov. Na njem Tadžik Džimi – tako so ga poimenovali oboževalci – v svojem prepoznavnem falsetu, med katerim globok moški glas kot za stavo spreminja v visok ženski sopran, poje naslovno pesem hollywoodske uspešnice iz leta 1983 z naslovom Disco Dancer. Film o mladem uličnem umetniku, ki je ubežal revščini in anonimnosti ter postal slaven, je v nekdanji Sovjetski zvezi užival kultni status. Zdaj je v Rusiji prav po njegovi zaslugi zaslovel tudi revni prišlek iz srednje Azije. Zgodba o prvi zvezdi ruskega interneta je privlačna kombinacija pravljice o Revnem milijonarju in bliskoviti slavi škotskega slavčka Susan Boyle.
Bajmurat Allaberijev je živ dokaz, da so se tudi v Rusiji nasitili lepote, glamurja in blišča, po katerem ruske pop zvezde posegajo nemara še celo bolj kot slavni drugod po svetu. Tadžik Džimi je čez noč postal eden od njih, čeprav je od lepotnega ideala oddaljen več svetlobnih let in prihaja z dna družbene lestvice. Brezzobi mož usnjenega obraza, ki razkriva težko preteklost in je videti vsaj deset let starejši, na posnetkih slabe kakovosti poskočno prepeva glasbene uspešnice iz filmov hollywoodske produkcije. Njegovi sodelavci so večino njegovih nastopov posneli kar s kamero mobilnega telefona, in to povečini na gradbišču ali v nakupovalnem središču, kjer še zdaj prenaša kartonske škatle, s katerimi z energičnim bobnanjem ustvarja glasbeno spremljavo. »Ne morem pustiti svoje službe, ampak če mi kdo ponudi koncert, se bom z veseljem odzval,« kljub slavi ostaja z nogami trdno na tleh.
V mesto Kolomna, kakih sto kilometrov jugovzhodno od Moskve, se je preselil pred dvema letoma. Najprej je kot zidar sodeloval pri gradnji nakupovalnega središča z imenom Rio, v katerem kot pomožni delavec še zdaj služi borno plačo. »Ko sem delal kot zidar, sem si vedno prepeval. Vsi drugi zaposleni, med njimi Rusi, Uzbeki in Tadžiki, so me snemali na svoje telefone. Posnetke so potem objavili na internetu in tako sem postal zvezda,« se spominja svojih začetkov.
Potrebuje le vedro
Zdaj je za njim že nekaj uspešnih koncertov v Moskvi in Sankt Peterburgu, kjer je nastopil celo kot predskupina priljubljene britanske zasedbe Asian Dub Foundation. Za svoj nastop, med katerim je namesto na bobne udarjal kar na aluminijasto vedro, je bil nagrajen s pravimi ovacijami, s sanktpeterburško glasbeno založbo Light Music pa je še isti večer podpisal svojo prvo glasbeno pogodbo. »Menim, da je zelo nadarjen. Ko bomo snemali, bomo poskušali ohraniti čim več pristnosti. Mislim, da razen vedra ne potrebuje drugih instrumentov,« je sodelovanje s Tadžikom Džimijem pospremil direktor založbe Ilija Bortnjuk.
Džimi prihaja iz revne uzbekistanske družine z desetimi otroki, živi v Tadžikistanu in je že od mladih nog ljubitelj glasbe, predvsem indijskih glasbenih komedij, ki jih je kljub neznanju jezika že po nekajdnevnem poslušanju znal na izust. »Moj stric je igral bobne. Ko sem odraščal, mi je vedno govoril, da mi bo kupil sintetizator in bobne,« se spominja svojih glasbenih začetkov.
Razpad Sovjetske zveze, ki je Tadžikistan pahnil v krvavo državljansko vojno, je prekrižal njegove glasbene načrte. Tako kot večina prebivalcev Tadžikistana je tolkel revščino, skozi katero se je prebijal s pastirskimi deli, z obiranjem bombaža v Kazahstanu, dokler se ni s trebuhom za kruhom odpravil v Rusijo.
Le eden od nezaželenih
Tu kljub zvezdniškemu položaju ostaja zgolj eden iz množice nezaželenih migrantov iz srednje Azije in pred kratkim je bil menda tudi sam žrtev napada obritoglavcev, ki so zaradi gospodarske krize vse bolj nevarni. Pravi, da je prav med tem incidentom ostal brez sprednjih zob, kar je na ruskih spletnih forumih že sprožilo rasistične razprave. V njih ga označujejo za lažnivca in dodajajo, da je večina prebivalcev srednje Azije tako ali tako brez zob, če pa jih že imajo, so ti seveda zlati.
O žaljivosti, kakršno v Rusiji trpijo prišleki, priča tudi na spletu objavljeni posnetek, na katerem mu eden od organizatorjev takoj po nastopu zabrusi: »Gremo. Obleči se in izgini od tod!«
O grožnji, s katero se v čedalje bolj nestrpni Rusiji srečujejo delavci iz srednje Azije, še več pove video, ki so ga pred dvema letoma na svoji spletni strani objavili ruski ultranacionalisti. Na njem zakriti ljudje prisilijo mlada Tadžika in Dagestanca h klečanju pod nacistično zastavo in takoj zatem enega obglavijo ter drugega ustrelijo. Pred Džimijevim vzponom k slavi je bila prav ta usmrtitev najbolj iskan internetni zadetek s tadžiško tematiko. Novopečeni zvezdnik kljub vsemu zatrjuje, da se v Rusiji dobro počuti. Še zlasti zdaj, ko ga oblegajo trume novinarjev in počiva v varnem naročju slave. Vsaj pri tistih, ki zaslovijo čez noč, je ta ponavadi sicer kratke sape.