Moskva – »Dosežen je bil napredek. Presegli smo sterilne razprave o proceduralnih vprašanjih in začeli pogajanja o vsebini,« je glavni odposlanec Združenih narodov za Gruzijo Johan Verbeke izjavil po mirovnih pogajanjih, ki so v sredo potekala v Ženevi. Na njih sta Gruzija in Rusija prvič po avgustovski vojni na Kavkazu sedli za skupno pogajalsko mizo. Prav to je bil tudi največji dosežek enodnevnih neformalnih pogovorov, ki so potekali pod pokroviteljstvom Združenih narodov, Evropske unije in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. Njihov prvi poskus pred mesecem dni je spodletel, tokrat pa se jim je uspelo celo dogovoriti, da bodo za skupno mizo vnovič sedli že 17. in 18. decembra.
Od naše dopisnice
Na naslednjem krogu pogajanj se bodo posvetili predvsem še naprej napetim razmeram in vrnitvi beguncev na domove. Po podatkih agencije Združenih narodov za begunce je zaradi pomanjkanja varnosti še vedno razseljenih 30.000 ljudi, 130.000 pa se jih je vrnilo na domove. »Dogovorili smo se, da bomo vprašanje priznanja neodvisnosti Južne Osetije in Abhazije pustili ob strani. To so težka politična vprašanja, pri katerih je težko najti hitro rešitev. Raje se bomo posvetili konkretnim problemom, ki se neposredno dotikajo življenja tamkajšnjih prebivalcev,« je Verbeke predstavil smernice naslednjega srečanja.
»Vsi udeleženci so se strinjali, da je treba zagotoviti varno in dostojanstveno vrnitev beguncev,« je poudaril kratkoročni cilj pogajanj Pierre Morell, glavni odposlanec EU. V Ženevi so soglasno ugotovili, da za zdaj razmere temu niso naklonjene. »Obstaja grožnja novega vala etničnega čiščenja na zasedenih ozemljih, kjer še naprej živijo Gruzinci. V tako imenovanih varnostnih območjih se nenehno vrstijo incidenti – teroristični napadi, ugrabitve, roparski pohodi,« je bil črnogled namestnik gruzinskega zunanjega ministra Giga Bokeria. Namestnik ruskega zunanjega ministra Grigorij Karasin je priznal, da ponekod še vedno prevladujeta etnična napetost in mržnja, hkrati pa je Gruzijo opozoril, naj nikakor ne tvega novega napada na Južno Osetijo ali Abhazijo. Tudi zaradi medsebojnega nezaupanja, ki veje iz izjav gruzinskih in ruskih predstavnikov, je določitev jasne razmejitvene črte med sprtima stranema za Evropsko unijo trenutno najpomembnejša naloga. »Prvi otipljiv rezultat pogajanj pričakujem šele čez veliko, veliko let. Gre za dolg proces,« je bil realističen abhazijski zunanji minister Maksim Gvinija. Prvo srečanje je opisal kot »zelo prijetno in sproščeno«.konfliktnim
Še celo dlje se utegne zavleči preiskava o kršitvah mednarodnega prava med avgustovsko operacijo v Južni Osetiji, h kateri je pred dnevi pozvala mednarodna človekoljubna organizacija Amnesty International. Ta je v svojem poročilu na 66 straneh ugotovila, da so vse vpletene strani »resno kršile mednarodno pravo, saj med napadi niso dovolj zavarovale civilistov«. Po njihovem mnenju so ženevsko konvencijo kršile tako gruzinska kot ruska vojska in južnoosetinske paravojaške enote. »Vse vojskujoče se strani so resno kršile mednarodno humanitarno pravo in teptale človekove pravice, zato vse pozivamo k neodvisni, takojšnji, temeljiti in nepristranski preiskavi. Predlagamo ustanovitev mednarodne komisije,« so pozvali v sklepu svoje analize. Gruzinsko zunanje ministrstvo poročila ni hotelo komenitrati, saj da ga mora še preučiti, iz ruskega zunanjega ministrstva pa so sporočili, »da na tovrstne preiskave niso alergični, a je za kaj takega v tem trenutku žal že prepozno«.