Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je včeraj končal dvodnevni uradni obisk v Siriji. To je bil tudi prvi ruski predsedniški obisk v tej bližnjevzhodni državi, ki je nekoč sodila med najtesnejše zaveznice Sovjetske zveze. »Sirija je eden najpomembnejših političnih centrov na Bližnjem vzhodu,« je poudaril v Damasku, kjer je utrjeval vlogo Rusije v nemirni regiji. Spremljala ga je številčna gospodarska delegacija, v kateri so prevladovali predstavniki letalskih, orožarskih in energetskih podjetij, kar je dokaz, da Rusijo zanima predvsem sodelovanje na vojaškem in energetskem področju.
Od naše dopisnice
Medvedjev se je v Damask odpravil v času, ko so Združene države Amerike za eno leto podaljšale sankcije, ki so jih proti Siriji uvedle »zaradi podpore terorističnim skupinam«, in ko je Izrael sirsko vodstvo vnovič obtožil, da z raketami scud oskrbuje libanonski Hezbolah. Medvedjev je sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu posredoval celo sporočilo izraelskega predsednika Šimona Peresa, ki mu ga je ta zaupal med nedeljskimi slovesnostmi ob 65. obletnici zmage nad nacistično Nemčijo. V njem je Peres izrazil pripravljenost na spravo s Sirijo, če se bo odpovedala orožarskim poslom s Hezbolahom, ki jih v Damasku vseskozi zanikajo. Asad se je na predlog odzval z besedami, »da Izrael ni najbolj zanesljiv pogajalski partner«.
Krepitev vpliva v »regiji pred eksplozijo«
Prizadevanja za sirsko-izraelsko spravo s posredovanjem Turčije so padla v vodo pred poldrugim letom. »Razmere so zelo napete in se utegnejo še zaostriti. Strinjam se s predsednikom Asadom, da bi ZDA lahko prevzele bolj aktivno vlogo,« je Medvedjev ošvrknil Washington. »Rusija si bo prizadevala zmanjšati pritisk, ki se je v zadnjem času zgrnil nad Sirijo,« je enega od ciljev obiska navedel Aleksander Šumilin, vodja centra za analize bližnjevzhodnega konflikta pri ruskem Inštitutu za ZDA in Kanado. Drugi strokovnjaki poudarjajo, da je prav od uspeha sirske misije odvisno, ali bo Rusiji uspelo postati glavna avtoriteta v regiji, ki je po mnenju Medvedjeva tik pred »eksplozijo«.
V Siriji je tudi politično vodstvo palestinskega Hamasa, ki ga Izrael, ZDA in Evropska unija obravnavajo kot teroristično organizacijo, Rusija pa si kot članica bližnjevzhodne mirovne četverice prizadeva, da bi tudi predstavniki Hamasa sodelovali na mirovnih pogajanjih. Predvsem zaradi tega ruski predlogi o organizaciji bližnjevzhodne mirovne konference še niso padli na plodna tla. »Rusija krepi vlogo na Bližnjem vzhodu, še zlasti ker Washingtonu zaradi proizraelske politike ni uspelo zaščititi globalne stabilnosti in miru,« so zapisali pri sirskem provladnem časopisu Tišrin. Dodali so, da je Moskva pokazala spoštovanje do sirske vloge pri promociji regionalne stabilnosti in izrazila podporo sirski pravici do vrnitve Golanske planote, ki jo je Izrael zasedel med šestdnevno vojno leta 1967.
Za diplomatsko rešitev spora s Teheranom
Sirsko vodstvo je tudi tesen zaveznik Irana, zato je Asad odsvetoval vojaško posredovanje zaradi iranskega jedrskega programa, ki bi imelo »katastrofalne posledice za celotno regijo in ves svet.« V skupni izjavi z ruskim predsednikom je izrazil podporo diplomatski rešitvi tega vprašanja. Pozdravil je ruska mirovna prizadevanja, Moskvo pa je pozval, naj sproži še pobudo za Bližnji vzhod brez jedrskega orožja.
Medvedjev je tudi Siriji obljubil pomoč pri gradnji jedrskih elektrarn, kar Rusija že počne v Iranu, in gradnji plinske in naftne infrastrukture. Energetika bo tudi glavna tema obiska ruskega predsednika v Turčiji, kamor je pripotoval včeraj. Moskva si želi plinovod Južni tok potegniti po dnu turškega dela Črnega morja in čeprav Turčija stavi na konkurenčni Nabucco, je Rusiji že dovolila, da v njenem morju opravi nekaj s tem povezanih raziskav.