Moskva – »Predlagam, da jutri ob 10. zjutraj po moskovskem času [8.00 po srednjeevropskem] začnemo s poskusnimi pošiljkami plina,« je direktor Gazproma Aleksej Miller predlagal na sinočnjem srečanju z ruskim premierjem Vladimirjem Putinom. »Dogovorjeno. Začnite z delom!« je predlog podprl Putin. Rusija je ob tem poudarila, da bodo v primeru nadaljnjih kraj plina s strani Ukrajine vnovič zaprli plinske pipe.
Od naših dopisnikov
Pri ruskem plinskem monopolistu Gazpromu so napovedali, da bodo pošiljke plina za Evropo obnovili danes ob osmih zjutraj po srednjeevropskem času, vendar le, če bodo mednarodni opazovalci do takrat že nameščeni ob plinskih objektih v Rusiji in Ukrajini.
Na to je prvi opozoril ruski premier Vladimir Putin. »Ko bodo mednarodni opazovalci prišli na nadzorne točke, ki so določene v dokumentu, in ko se bomo prepričali, da so zmožni nadzirati tranzit plina, bo Gazprom obnovil pošiljke plina, ki jih čez Ukrajino dobavlja evropskim porabnikom,« je poudaril na seji vlade. Pozno zvečer je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev po telefonu pozval ukrajinskega predsednika Viktorja Juščenka k čimprejšnji namestitvi opazovalcev in poudaril, da je Rusija pripravljena z Ukrajino nemudoma nadaljevati pogajanja o novi plinski pogodbi.
Zgodba z dokumentom o nadzoru nad transportom plina je podobna zgodbi o mirovnem sporazumu po avgustovski vojni na Kavkazu. Rusija je namreč tudi takrat zavrnila že podpisani dokument in kot vzrok navedla nesprejemljive gruzinske dodatke. Tokrat je nasprotovala ukrajinskim pripombam, zaradi katerih je včeraj navsezgodaj zjutraj v Kijev odpotoval namestnik direktorja Gazproma Aleksander Medvedjev. Dosegel je, da je ukrajinska stran podpisala izvirnik dokumenta, s katerim je nato odpotoval v Bruselj, kjer je sporazum blagoslovila še evropska komisija. S tem so bile formalne ovire za nadaljnje zastoje pri pošiljkah ruskega plina v celoti odstranjene.
V dodatkih, ki so jih iz končne različice sporazuma odstranili, je Ukrajina vztrajala, da je v celoti poravnala plinski dolg, zanikala pa je tudi krajo ruskega plina. Sprejeti dokument o tem ne govori, vendar Rusija kljub temu ostaja nezaupljiva. Predvsem zato, ker sta na ukrajinski strani dokument podpisala »samo« namestnik ukrajinske premierke Hrihorij Nemirija in namestnik direktorja Naftogaza Vladimir Trikolič. »Seveda je to čudno. Še vedno se spomnimo, kako je Ukrajina dvomila o sporazumu o tranzitu iz leta 2007. Vztrajala je, da ga je podpisal človek, ki za to sploh ni bil pristojen,« je sporočil Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov.
Polona Frelih
Nesoglasja o podrobnostih
Bruselj – Plin iz Rusije naj bi začel pritekati danes, v torek, ob osmih zjutraj po našem času, je spodbudno novico oznanil evropski komisar za energijo Andris Piebalgs. Do končnih porabnikov pa naj bi prišel že čez 24 do 30 ur, in ne šele v treh dneh, kakor so napovedovali doslej. »Ruska stran nam je obljubila, da bo pipe ponovno odprla, če ne bo novih ovir,« je opozoril češki minister za energijo Martin Říman.
Kljub intenzivnim pogovorom vsi problemi namreč še niso odpravljeni. Največ dvomov povzroča še vedno nezglajeni spor med Rusijo in Ukrajino, kdo bo plačal tehnični plin, ki v ceveh ustvarja ustrezni pritisk. V Kijevu vztrajajo, da mora zagonske količine preskrbeti Gazprom, v Moskvi, ki plačuje tranzitne stroške, pa se s tem ne strinjajo in vztrajajo, da jih je dolžan zagotoviti ukrajinski Naftogaz.
Kljub temu prevladuje optimizem, saj sta prvič v desetdnevni plinski krizi evropska komisija in ruski dobavitelj objavila ne samo natančen dan, temveč celo uro obnove dobav energenta, ki ga v nekaterih članicah že kronično primanjkuje. Predsednik evropske komisije José Manuel Barroso je vzhodni partnerici jasno opozoril, da Unija ne bo sprejela »novih izgovorov ali opravičil«, čeprav novi zapleti niso povsem izključeni, kakor je priznal komisar Piebalgs.
Predstavniki treh strani – evropske komisije, Gazproma in Naftogaza – so v Bruslju znova podpisali dokument, v katerem so določene podrobnosti razmestitve in delovanja izvedencev, ki bodo na meji med Ukrajino in Rusijo ter na izhodnih točkah tranzitne države merili pretok v plinovodih. Ukrajina se je odrekla nameri, da dokumentu priloži enostransko izjavo, v kateri zanika krajo ruskega plina, česar jo obtožujejo v Moskvi, tako da se duhovi, ki so zadnje dni povzročali nenadne zaplete in razplete, zdijo pomirjeni.
Vsaj do nadaljnjega, saj se vzhodni sosedi še nista dogovorili niti o ceni plina, ki ga Ukrajina za lastne potrebe kupuje v Rusiji, niti o 600 milijonih dolarjev neporavnanih dolgov, ki jih Gazprom zahteva od Naftogaza.
Nadaljevanje s 1. strani
Bruselj – K takojšnji obnovitvi dobav plina čez ukrajinsko ozemlje so Rusijo pozvali tudi ministri za energijo, ki so se včeraj popoldne sestali na izrednem zasedanju in proučili stanje v različnih državah. Pohvalno so ocenili solidarnostne poteze članic, ki nimajo večjih težav s preskrbo, v prid prizadetejših, obenem so poudarili nujnost srednje- in dolgoročnih ukrepov, ki bi v prihodnje preprečili krize, v kakršni se je znašla Unija in utrpela veliko škodo, ki pa še ni ocenjena. Največ težav zaradi pomanjkanja plina imajo na Slovaškem in v Bolgariji, zato sta vladi obeh članic že napovedali ponovni začetek obratovanja nukleark Bohunice in Kozloduj, ki so ju morali zapreti zaradi pomanjkljive varnosti. Avstrija je na včerajšnjem srečanju namero Bratislave ocenila za »nesprejemljivo«.
»Slovenija je manj prizadeta, stabilnost preskrbe gospodinjstev pa zagotavljamo z alžirskim plinom čez Italijo, s pospešenim črpanjem zalog v Avstriji, lahko bi uporabili tudi rezerve, ki jih imamo na Hrvaškem s pomočjo Italije, o čemer potekajo tehnični dogovori,« je po zasedanju povedal minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, ki ugotavlja, da »se večji del slovenske industrije za zdaj še preskrbuje, če pa krize v tem tednu ne bi uredili, bi v prihodnjem lahko nastopili resni zapleti«. Tedaj bi »morali razmišljati o odklopu posameznih podjetij in nekaterih večjih sistemov. »Če bodo Rusi sprostili pretok plina, bi konec tedna vzpostavili normalno stanje, prihodnji teden pa začeli v vsakdanjih razmerah,« je še dejal minister Lahovnik, ki pa ob optimizmu vidi tudi »razloge za skepticizem«, vendar upa, da se bo Rusija držala dogovora.
Ključni nauk te drame zmešnjav, razpletov in še hitrejših zapletov, ki je Unijo pahnila v energetsko stisko prav v času, ko je je najmanj potrebovala, je spoznanje, da je »najboljši način za zmanjšanje odvisnosti v varčevanju z energijo, učinkovitejši porabi in diverzifikaciji virov«, je pribil predsednik Barroso. »Če plinovodi izpolnjujejo vse tehnične pa tudi okoljske kriterije, so prav vsi načrtovani projekti pomembni za zagotavljanje energetske varnosti in razširitev palete ponudnikov«, zato so iz Berlaymonta »odločno priporočili članicam, naj popestrijo vire in tranzitne poti energentov«. Konkretneje, že konec tega meseca bo v Budimpešti ministrsko srečanje šestih držav, ki so napovedale sodelovanje pri gradnji 3300 km dolgega plinovoda Nabucco, po katerem bo čez Turčijo v srednjo Evropo pritekal plin s kaspijskih nahajališč. Z deli na energetski prometnici, ki bo obšla Rusijo, naj bi začeli prihodnje leto, prve količine plina pa v avstrijskem terminalu Baumgarten pričakujejo že tri leta pozneje. Božo Mašanović
Medsebojno obtoževanje
Moskva – Po večdnevnem molku se je Ukrajina vendarle odzvala ne ostre ruske napade, ki jih je prejela v zadnjih dneh. Rusijo je obtožila, da z rešitvijo spora namenoma zavlačuje, ker da nima zadosti naravnega plina za izpolnitev obveznosti, ki jih ima do evropskih porabnikov. »Videti je, da rusko vodstvo in Gazprom pred vsem svetom blefirajo, ker niso sposobni izpolniti svojih obveznosti. Logično bi se mi zdelo, da bi Unija preverila dejansko količino plina, s katerim zdaj razpolagajo v Rusiji,« je predlagal Juščenkov svetovalec za energetska vprašanja Bogdan Sokolovski.
Rusijo je poleg tega obtožil, da si je zaradi pomanjkanja začela prisvajati ukrajinski plin. »Gre za 75 milijonov kubičnih metrov plina, ki ga je Ukrajina porabila za ohranjanje tranzita plina v Evropo, in za plin, s katerim smo na pomoč priskočila Bolgariji in Moldaviji in za katerega Gazprom noče plačati kompenzacije. Če povem v nediplomatskem jeziku gre za krajo,« je milo za drago vrnil Rusiji, ki je Ukrajino obtožila, da je ukradla že 86 milijonov kubikov plina.
Za mit je označil tudi ruske navedbe o ugodnih cenah plina za Ukrajino, ki je po njegovih besedah v zameno za to privolila v ugodne transportne tarife in nizko ceno za skladiščenje plina, zaradi česar je pridelala štiri milijarde dolarjev izgub: »Leta 2007 je Ukrajina transportirala 112,2 milijarde kubičnih metrov ruskega plina po 1,7 dolarja za tisoč kubičnih metrov plina na sto kilometrov. Srednjeevropska tarifa znaša 4,7 dolarja. Zaradi popusta je Ukrajina samo leta 2007 izgubila 3,6 milijarde dolarjev. Na dan smo 0,3 do 0,5 milijarde dolarjev izgubili tudi zaradi ugodnih cen, ki ji je Rusija plačevala za skladiščenje plina v naših podzemskih skladiščih.«
Sokolovski je še poudaril, da Gazprom zaradi spora na dan izgubi 150 milijonov dolarjev prihodkov, zaradi česar se je znašel v hudih finančnih težavah in menda celo ne more izplačevati plač. Če se bodo evropski porabniki zaradi neizpolnjevanja obveznosti odločili za večmilijonske odškodninske tožbe, bodo Gazpromove izgube brez dvoma še precej hujše.
Polona Frelih