»Živimo v novem svetu. Končala se je hladna vojna, oborožitvena tekma in nora militarizacija države,« je zadnji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov na božični večer pred dvajsetimi leti napovedal svoj odstop. Do dandanes obžaluje razpad sovjetskega imperija, ki ga je poskušal ohraniti do zadnjega trenutka. Verjel je, da bo z reformami, ki so bile znane kot perestrojka in glasnost, uspel sprostiti paro sovjetskih ljudi. V resnici sovjetski človek sploh ni obstajal, čeprav so ga poskušali ustvariti kar 70 let, kolikor je trajal sovjetski eksperiment....
»Živimo v novem svetu. Končala se je hladna vojna, oborožitvena tekma in nora militarizacija države,« je zadnji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov na božični večer pred dvajsetimi leti napovedal svoj odstop. Do dandanes obžaluje razpad sovjetskega imperija, ki ga je poskušal ohraniti do zadnjega trenutka. Verjel je, da bo z reformami, ki so bile znane kot perestrojka in glasnost, uspel sprostiti paro sovjetskih ljudi. V resnici sovjetski človek sploh ni obstajal, čeprav so ga poskušali ustvariti kar 70 let, kolikor je trajal sovjetski eksperiment. Estonci, Latvijci, Litovci, Ukrajinci in drugi narodi Sovjetske zveze so zahtevali in dobili samostojne države. Na postsovjetskem prostoru je nastalo kar 15 novih držav. Razpad Sovjetske zveze je bil revolucionaren dogodek, ki je spremenil ves svet. Končal se je brez revolucije, s katero se je začela Sovjetska zveza.
Tudi ruski premier Vladimir Putin obžaluje razpad Sovjetske zveze, kar označuje za celo »največjo geopolitično katastrofo 20. stoletja«. Pred kratkim je predstavil megalomanski načrt o ustanovitvi Evrazijske unije, s katero želi spet povezati nekdanje sovjetske republike. Pripisujejo mu neoimperialistične ambicije, ki jih bo po mnenju Dmitrija Trenina iz moskovskega centra Carnegie težko uresničil. Najprej zato, ker je Rusija postimperialistična država, ki ji za takšno ekspanzijo primanjkuje tako materialnih kot človeških potencialov. Število prebivalstva se je v zadnjih desetih letih s 147 milijonov zmanjšalo na malo manj kot 143 milijonov.
Še večja ovira za uresničevanje ambicioznih načrtov je čedalje večje nezadovoljstvo Rusov, ki se je prejšnjo soboto spet izrazilo. Na trgu Akademika Saharova v Moskvi se je zbralo približno 100.000 opozicijskih protestnikov. Na največjem protestnem shodu po razpadu Sovjetske zveze so zahtevali ponovitev spornih decembrskih parlamentarnih volitev ter konec vladavine Putina, ki se namerava marca prihodnje leto vrniti na predsedniški položaj. Včeraj je Putin njihove zahteve znova zavrnil. Pred tem je napovedal politične reforme, nekakšno drugo perestrojko.
Cilj prve perestrojke je bil ohranitev Sovjetske zveze, cilj druge je ohranitev Putinove vladavine. Strokovnjaki menijo, da perestrojka 2.0 tako kot perestrojka 1.0 ne bo izpolnila postavljenega cilja. Prepričani so, da je konec Putinove vladavine neizogiben. Bo minil relativno mirno, kakor je pred 20. leti razpadla Sovjetska zveza?
Do zdaj so demonstracije potekale brez incidentov in protestniki so ostali potrpežljivi, čeprav so morali v soboto za vstop na shod čakati v kar pet kilometrov dolgi koloni. Vprašanje je, koliko časa bo trajala njihova potrpežljivost. Putin jih je obtožil, da je njihov edini cilj kaos, in jih je že primerjal z ruskim revolucionarjem Levom Trockim. Če bo še dolgo ostal gluh za njihove zahteve, nova ruska revolucija ni izključena. Za zdaj se stvari na srečo razvijajo v smeri evolucije. Kako bo v prihodnje, je odvisno izključno od Putina.