Ruski predsednik Vladimir Putin je v četrtkovem kremeljskem nagovoru članom obeh domov parlamenta, zadnjem v svojem drugem mandatu, še zaostril retoriko hladne vojne, s katero je mednarodno skupnost presenetil med februarskim nastopom na münchenski varnostni konferenci. Takrat je ostro kritiziral ameriški unilateralizem in napovedal, da bo Rusija odgovorila na protiraketni ščit, ki ga nameravajo Združene države postaviti na Poljskem in Češkem.
Zdaj je Moskva odgovorila z napovedjo umika iz sporazuma o konvencionalnih silah v Evropi (CFE), enega najpomembnejših varnostnih sporazumov po koncu hladne vojne. »Rusija je začela uporabljati jezik ultimatov in Putin je pokazal, da je pripravljen preiti od besed k dejanjem,« so Putinov govor komentirali v dnevniku Kommersant.
Po osmem in zadnjem Putinovem nagovoru narodu je v svetu završalo skoraj tako kot po odmevnem govoru v Münchnu, le da zdaj komentatorji ne govorijo več le o retoriki hladne vojne, ampak kar o dejanjih, ki utegnejo zamajati vojaško ravnotežje v Evropi.
Sporazum o konvencionalnih silah v Evropi, ki predvideva uničenje 60.000 tankov, vojaških vozil, letal in helikopterjev ter zmanjšanje števila pripadnikov oboroženih sil s skoraj šestih milijonov na manj kot tri, je namreč po mnenju zveze Nato temelj evropske varnosti in stabilnosti. Vsaj s tem namenom sta zveza Nato in nekdanji Varšavski pakt sporazum leta 1990 tudi podpisala in ga zaradi spremenjenih razmer na stari celini čez devet let dopolnila. »Uničiti pogodbo je zelo lahko, vendar se je treba zavedati, da potem ne bo ničesar več, s čimer bi lahko omejevali vojaško moč,« je glede vrednosti pogodbe povedal ruski obramboslovec Vladimir Jevsejev.
Dogovor iz leta 1999 pravzaprav sploh nikoli ni zaživel, saj ga države Nata zaradi ruske vojaške navzočnosti v moldavski Pridnestrski republiki in gruzijski Abhaziji in Južni Osetiji nočejo ratificirati. Zdaj jim Rusija sporoča, da bo izvajanje sporazuma zamrznila, dokler tega ne storijo. »Rusko vodstvo se oglaša s takimi idejami zato, ker zveza Nato izrablja neveljavnost dogovora za širjenje svojih enot in baz vse bliže ruskim mejam,« so pri ruskem poslovnem dnevniku RBK navedli stališče, po katerem je za vsa trenja v zvezi s sporazumom kriva zveza Nato, in ne Rusija, ki ga je ratificirala pred tremi leti.
Še večji strah pred Natom na ruskem dvorišču zbujajo ameriški načrti za postavitev raketnih sistemov na Poljskem in radarjev na Češkem, v zvezi s katerimi je Putin v petek uporabil celo izraz »vzajemno uničenje«, ki je med hladno vojno definiral politiko vzajemnega odvračanja napadov. »Grožnja povzročanja vzajemne škode in celo uničenja se je dramatično povečala,« je posvaril Putin po srečanju s češkim predsednikom Vaclavom Klausom, ki ga je zaman prepričeval, da protiraketni sistem ni usmerjen proti Ruski federaciji.
»Ti sistemi bodo nadzirali rusko ozemlje vse do Urala, če ne ukrepamo proti njim – in to bomo tudi storili,« je trmoglavo vztrajal Putin in dodal, da bo Rusija ne glede na ta spor še naprej gradila dobre odnose z vso Evropo, tudi s Češko. »ZDA v vzhodni Evropi postavljajo protiraketni ščit ne glede na to, kaj reče ali naredi Moskva. Zdaj je tudi Putin predstavil kar se da jasno stališče. Ne bo kompromisa. Vse, kar lahko ponudimo češkemu predsedniku, je kava,« je ob Klausovem obisku sarkastično pripomnil neimenovani predstavnik Kremlja.