Moskva – Ameriški predsednik George Bush bo na družinskem posestvu Bushevih v Kennebunkportu v ameriški zvezni državi Maine v nedeljo in ponedeljek gostil ruskega predsednika Vladimirja Putina, sploh prvega tujega politika, ki mu je odprl vrata v intimni svet domovanja nad Atlantikom, kjer se ob redkih prostih dnevih sprošča z ribolovom. »Ameriška stran je izbrala sijajno lokacijo: neformalni pogovori dveh voditeljev bodo potekali v mirnem in prijetnem okolju«, je bil nad izbiro kraja sestanka navdušen Putinov svetovalec za zunanjo politiko Sergej Prihodko. Hkrati je dal vedeti, da je to za zdaj edina svetla točka bližnjih pogovorov.
Od naše dopisnice
Ruski predsednik Vladimir Putin se je pred zgodovinskim srečanjem z ameriškim predsednikom Georgem Bushem, ki se prav tako kot on bliža izteku drugega predsedniškega mandata, zavil v molk. Izbral je torej drugačno taktiko kot pred nedavnim vrhom G-8, ko je na srečanju za skupno tujih novinarjev prvi položil karte na mizo. Tokrat je ruska pogajalska izhodišča glede protiraketnega ščita, prihodnjega statusa Kosova in očitkov o pomanjkanju demokracije v Rusiji namesto njega predstavil njegov svetovalec za zunanjo politiko Sergej Prihodko.
Največji trn v peti ameriško-ruskih odnosov so načrti za postavitev protiraketnega ščita v Vzhodni Evropi, zaradi katerih je ruski predsednik Putin zagrozil celo z usmeritvijo raket na evropske cilje, nato pa na vrhu G-8 presenetil s predlogom o skupni uporabi radarja v Azerbajdžanu. Ponudba tako v Washingtonu kot v zvezi Nato ni požela pretiranega navdušenja in v odgovoru so sporočili, da radar lahko vidijo zgolj kot dopolnitev in še zdaleč ne kot nadomestitev jedrskemu dežniku. »Če bodo ZDA izrazile pripravljenost z nami delati in bomo potencialne grožnje ocenjevali skupaj, je to ena stvar, če pa bodo še naprej ujetniki zaslepljujočih idej ameriške vojske, pa je to druga stvar. Za nas je to politično in ne vojaško vprašanje,« je Prihodko nakazal, da Moskva glede protiraketnega ščita na njenem dvorišču ni pripravljena popuščati.
»Kosovo je kritično vprašanje. Ruska stran je pripravljena na resne pogovore,« je bilo vse, kar je Prihodko povedal glede druge vroče točke, ki v zadnjem času razdvaja Moskvo in Washington. Rusija je glede Kosova v svojih stališčih konsistentna že od vsega začetka in vztraja na neposrednih pogajanjih med Prištino in Beogradom. Če slednji rešitve ne bo podprl, je ne bo tudi njegova zgodovinska zaveznica, že več mesecev ponavljajo v Moskvi. Poleg tega je pred dnevi najvišji ruski predstavnik doslej, predsednik zgornjega doma parlamenta Sergej Mironov napovedal, da bo Rusija v varnostnem svetu OZN na resolucijo o neodvisnosti Kosova najverjetneje vložila veto.
Moskva že ves čas daje tudi vedeti, da pridig na račun ruske nedemokratičnosti ni pripravljena poslušati, sploh, če te prihajajo iz države, ki ima na vesti Guantanamo. »Vse glasnejše kritike na račun krčenja demokratičnih norm in vrednot v Rusiji razumemo kot neprijateljsko potezo. Vse te ocene so pristranske in neresnične, a smo se o njih kljub temu pripravljeni pogovarjati,« je na rusko širino namigoval Prihodko, ki je politične sile v obeh državah še obtožil, da trenutne napetosti med Rusijo in ZDA izrabljajo za kupovanje volilnih glasov pred predsedniškimi volitvami prihodnje leto.
Prihodko je ameriške politike in gospodarstvenike še ošvrknil zaradi slabega poznavanja Rusije, zaradi katerega da se v odnosu z vzhodom oklepajo starih principov in idej. Ameriškega predsednika Busha je iz te kritike izvzel in ga je označil za »dobrega in odgovornega partnerja.«