Moskva – Pri severnoatlantskem zavezništvu so dialog z Rusijo vzpostavili že leta 1991, temelji za bolj formalno sodelovanje pa so bili postavljeni leta 2002, ko je bil ustanovljen svet Nato-Rusija, ki je postal glavni forum za reševanje odprtih vprašanj med Vzhodom in Zahodom. Po ruskem vojaškem posredovanju v Gruziji avgusta lani je zavezništvo sodelovanje z Rusijo zamrznilo, prejšnji mesec pa so ga obnovili. Rusija bo odločitev o obnovitvi sodelovanja sprejela šele po majskem zasedanju zunanjih ministrov Nata, ko bo jasno, ali so ruskim zadržkom prisluhnili. Vprašanje članstva Gruzije in Ukrajine je slej ko prej glavni kamen spotike.
Od naše dopisnice
»Nihče si ne želi, da bi bil pred njegovo hišo parkiran tuji tank,« je bil kot vedno slikovit ruski veleposlanik pri zvezi Nato Dmitrij Rogozin. Pred širitvijo Nata na postsovjetsko prostranstvo je na predvečer jubilejnega vrha zavezništva posvaril tudi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. Dejal je, da bi morali pri zvezi Nato pred povabilom novim članicam bolj razmišljati o posledicah in se izogibati zbujanju jeze pri svojih sosedah.
Novi ameriški predsednik Barack Obama je glede vprašanja članstva Gruzije in Ukrajine resda pritisnil na zavoro, je pa ruskemu predsedniku Dmitriju Medvedjevu odločno povedal, da Washington ne bo nikoli priznal neodvisnosti gruzinskih separatističnih pokrajin Južne Osetije in Abhazije. Pomenljiv je tudi obisk podpredsednika generalnega štaba ameriške vojske Jamesa Cartwrighta, ki se je v Gruziji mudil prav v času prvega srečanja ruskega in ameriškega predsednika. Cartwright je tam obljubil, da bodo ZDA še naprej finančno in strokovno podpirale gruzinsko vojsko. »Naša vojska je bila izurjena predvsem za mirovne operacije. Zdaj se pripravljamo na vzpostavitev moderne, kakovostnejše in močnejše vojske. Ni treba imeti iluzij. Gruzija ne bo srečna, dokler ne bo konec okupacije,« je gruzinski predsednik Mihail Saakašvili napovedal 200 milijonov dolarjev vredno posodobitev gruzinske vojske, ki je avgusta v Južni Osetiji doživela uničujoč poraz.
Na ruskem zunanjem ministrstvu so nemudoma obsodili »vojno retoriko« gruzinskega predsednika. »Oboroževanje Gruzije bi bilo zelo nevarno dejanje, ki bi pomenilo spodbujanje agresorja. Upamo, da se tega zavedajo ZDA, Ukrajina in druge države, ki se imajo za odgovorne članice mednarodne skupnosti,« je opozoril tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Andrej Nesterenko. Medvedjev je v Londonu Saakašvilija označil za glavnega krivca avgustovskega spopada in dodal, da z njim ne bo komuniciral pod nobenim pogojem.
V ruskem zunanjem ministrstvu so napovedali tudi, da je Rusija pripravljena prižgati zeleno luč za transport ameriške vojaške opreme, namenjene Afganistanu, četudi Washington uradno za to še ni zaprosil. Prejšnji mesec so Združene države skozi Rusijo v Afganistan že poslale gradbeni material. Prav Afganistan tako ponuja največ možnosti za okrepljeno sodelovanje med Natom in Rusijo, ki bi po mnenju poljskega zunanjega ministra Radoslawa Sikorskega lahko postala celo polnopravna članica Nata, kar je ideja, ki so jo prvič omenjali že v začetka 90. let prejšnjega stoletja. »V trenutnih razmerah naše članstvo v Natu ne pride v poštev,« so bili odklonilni v ruskem zunanjem ministrstvu.
Članstvu Rusije bi seveda nasprotovale tudi nekatere vzhodnoevropske članice Nata, denimo Litva, ki je na zadnjem zasedanju zunanjih ministrov Nata poskušala blokirati obnovitev sodelovanja z Rusijo. Da v zavezništvu ni konsenza glede prihodnjih odnosov z Moskvo, je v včerajšnjem prispevku za Nezavisimo Gazeto potarnal tudi generalni sekretar Jaap de Hoop Scheffer: »Med članicami Nata obstajajo zelo različna stališča glede odnosov z Rusijo. Nekateri so zelo previdni, drugi pa si prizadevajo za takojšnjo obnovitev dialoga. Dokler bodo obstajale takšne razlike, bo z Rusijo zelo težko učinkovito sodelovati.«