Moskva – Rusija bo kot stalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov blokirala vstop Kosova v OZN, je v svojem nastopu v dumi napovedal ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Spodnji dom ruskega parlamenta je Lavrov obiskal v okviru zasedanja o razmereh na Kosovu in Metohiji in regionalnih konfliktih. Namignil je tudi, da bo Rusija ob širitvi Nata na vzhod nemudoma priznala gruzinski separatistični pokrajini Abhazijo in Južno Osetijo
Od naše dopisnice
Rusija ni pozabila na tradicionalno zaveznico Srbijo. V teh težkih časih ji poleg simbolne nudi tudi materialno podporo. Proti Beogradu je tako včeraj že poletelo prvo letalo s humanitarno pomočjo za Srbe na Kosovu. Gre za 40 ton hrane, zdravil in zdravniške opreme. »Načrtujemo še več poletov, na katerih bo kar 140 ton pomoči za Srbe, ki živijo na Kosovu,« je sporočila tiskovna predstavnica ministrstva za izredne razmere Veronika Smolskaja. Ruski predsednik Vladimir Putin je vladi že minuli teden zabičal, naj pripravi pomoč za Srbe na Kosovu.
Le nekaj ura zatem, ko je letalo s pomočjo poletelo proti Srbiji, se je v dumi začelo zasedanje o razmerah na Kosovu in regionalnih konfliktih. Ti se po besedah predsednika dume Borisa Grizlova v Evropi zaostrujejo, kot primer za to pa je navedel Španijo in Francijo. Večji del zasedanja so sicer namenili ozemeljskim sporom na posovjetskem prostranstvu. Lavrov je poslance razveselil z napovedjo, da bo zunanje ministrstvo pozorno proučilo predlog dume o priznanju gruzinskih separatističnih pokrajin Abhazije in Južne Osetije. Pri tem ni skrival, da je takšen scenarij neogiben, če bo zveza Nato na vrhu v Bukarešti potrdila akcijski načrt za članstvo Ukrajine in Gruzije. »To ne bo ostalo brez odgovora. Odzvali se bomo pragmatično in ne kot majhen otrok, ki so ga užalili v šoli in nato zbeži iz razreda in joče na kakšnem vogalu,« je bil slikovit zunanji minister. Kosovskim oblastem je dal vedeti, da pred poslopjem Združenih narodov v New Yorku še dolgo ne bo njihove zastave.
Tako duma kot Svet federacij sta se na razglasitev kosovske neodvisnosti nemudoma odzvala; že naslednji dan so v obeh domovih ruskega parlamenta sprejeli posebno deklaracijo, v kateri so izrazili zaskrbljenost zaradi enostranske neodvisnosti. V izjavi so poudarili, da gre za kršenje temeljnih norm mednarodnega prava in resolucije VS OZN. »Srbija je demokratična država, ki ima mednarodno priznane meje in je članica Združenih narodov. Varnostni svet IZN je priznal suverenot Srbije, zato je njena delitev nadaljevanje protipravne operacije Nata proti ZR Jugoslaviji leta 1999. Priznanje Kosova kot suverene države, sprejem v OZN in druge mednarodne organizacije, ki spoštujejo mednarodno pravo, je nemogoče,« so že februarja zapisali ruski zakonodajalci. Opozorili so še, da kosovski separatizem ne bi imel nobene perspektive, če od samega začetka ne bi imel podpore Zahoda, predvsem ZDA. V skupni izjavi so zapisali, da bodo države, ki bodo kosovsko neodvisnost priznale, nosile vso odgovornost za »neizbežno zaostrovanje obstoječih ter ustvarjanje novih ozemeljskih sporov.«