Moskva – Nekdanji ruski predsednik Vladimir Putin si po predaji predsedniških dolžnosti ni privoščil niti dneva oddiha. Že včeraj ga je namreč ruska duma potrdila na položaju predsednika vlade. Takšen razplet je bil pričakovan, saj vladajoča Enotna Rusija v spodnjem domu ruskega parlamenta obvladuje kar dve tretjini sedežev, stranko pa od izteka predsedniškega mandata naprej vodi prav Putin. Njegovo imenovanje za predsednika vlade je na včerajšnji izredni seji dume podprlo kar 392 poslancev, proti pa je glasovalo le 56 poslancev Komunistične partije. Pred glasovanjem je Putin v 45-minutnem govoru predstavil prednostne naloge prihodnje ruske vlade. Napovedal je, da bo Rusija z mesta gospodarsko šeste najmočnejše države že letos izrinila Veliko Britanijo.
Od naše dopisnice
V času osemletnega predsedovanja Vladimirja Putina je ruski bruto domači proizvod na leto povprečno rasel za sedem odstotkov, lani pa je z 8,1-odstotno rastjo celo presegel pričakovanja. Rusija je poleg tega v celoti odplačala zunanji dolg in ima tretje največje devizne rezerve na svetu. Zdaj Putin napoveduje, da se bo tempo bliskovite gospodarske rasti v Rusiji nadaljeval tudi v prihodnje.
»Potrebujemo robustno makroekonomsko situacijo. V povezavi s tem bomo posebno pozornost namenili vsem vidikom finančne politike, predvsem ukrepom za znižanje inflacije, « je v dumi napovedal Putin. Prav inflacija je največji ruski gospodarski problem, saj so cene v aprilu narasle povprečno za 14,3 odstotke, zaradi česar obstaja resna grožnja socialnih nemirov. Putinove napovedi so se tako razveselili predvsem tisti, ki si osnovnih živil skorajda ne morejo več privoščiti. Navdušenje je Putin požel tudi z napovedjo o povečanju državnih izdatkov za zdravstvo, izobraževanje in infrastrukturo.
Ekonomisti so pozdravili predvsem Putinovo napoved o zmanjšanju davkov v naftni industriji, s katerimi želi spodbuditi vlaganja in tako povečati dohodke. »Znižanje davčnih bremen bo stimuliralo poslovno klimo v državi, « je dejal Putin, ki se je posredno zavzel tudi za umik države iz gospodarstva. »Na desetine podjetij, ki so v 100 odstotni državni lasti, že več let niso ustvarila dobička,« je opozoril. Zahodne države je še obtožil, da so iz političnih razlogov v preteklih letih preprečili, da bi Rusija na tuja tržišča vložila 50 milijard ameriških dolarjev. Dodal je, da na ruski strani obstaja velika želja, da bi del svojega vse večjega bogastva investirala v tujino.
Pred Putinom je v dumi spregovoril tudi novi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. »Prepričan sem, da nihče od vas ne dvomi, da se bo najin tendem, najino sodelovanje, v prihodnosti samo še okrepilo. Kot predsednik vlade bo Putin igral odločilno vlogo pri oblikovanju ruskega razvoja do leta 2020,« je napovedal Medvedjev. S Putinom sta torej samo zamenjala nalogi. Za gospodarstvo in socialo je namreč prej skrbel Medvedjev, ki se bo zdaj moral spopasti z zunanjo in obrambno politiko, s katero je v svojem osemletnem mandatu »zaslovel« Putin.
Mnenja o takšen dvovladju so različna. Nekateri so prepričani, da bosta Putin in Medvedjev upravičila sloves sanjskega moškega tandema. Strinjajo se, da bo to mogoče le, če bo Medvedjev pristal na nadaljevanje Putinove politike in ostal v njegovi senci. Drugi napovedujejo, da bo Medvedjevu uspelo Putina celo nekoliko omehčati, za tretje pa je harmonično sodelovanje dolgoročno obsojeno na propad.