Moskva – Svoja vrata je zaprl mednarodni gospodarski forum v Davosu, na katerem je Rusija letos sodelovala z doslej najštevilnejšo delegacijo, ki jo je vodil premier Dmitrij Medvedjev.
Poudaril je, da Rusija ni tako zelo odvisna od izvoza energentov, kot bi radi prikazali tuji analitiki. Dodal je, da imajo na voljo še dovolj časa, da se pripravijo na neizogibno energetsko revolucijo, ko bosta nafta in zemeljski plin potisnjena v ozadje.
Nafta in zemeljski plin predstavljata dve tretjini ruskega izvoza in kar polovico proračunskiih prihodkov. Trenutno je odvisnost od energentov v Rusiji celo višja kot v sredini 90. let prejšnjega stoletja, ko so energenti predstavljali polovico ruskega izvoza, v svojem zadnjem poročilu opozarjajo pri Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD). Za Rusijo je trenutna cena nafte optimalna, saj bi nižja pod vprašaj postavila ruske razvojne načrte, višja pa bi ogrozila okrevanje svetovnega gospodarstva, je Medvedjev poudaril na razpravi z domačimi in tujimi strokovnjaki, ki so opozorili pred grožnjo izbruha ljudskega nezadovoljstva in protestov v Rusiji.
Nekdanji ruski finančni minister in profesor na državni univerzi v Sankt Peterburgu Aleksej Kudrin je opozoril na nevarnost padanja cen nafte, kar bo pripeljalo do krčenja sociale, višanja davkov in zamrznitve reform, Sergej Gurjev iz Nove šole ekonomike pa ni optimist niti v primeru višjih cen, saj bo oblast na krilih petrodolarjev postala še bolj neodgovorna. »Podobno pesimistične napovedi smo slišali že med globalno gospodarsko krizo leta 2009, vendar se nobena ni uresničila,« je Medvedjev zavrnil črnoglede napovedi.
Postavil se je tudi v obrambo ruskega plinskega monopolista Gazproma, »ki je vedno uresničil svoje obveznosti do evropskih uporabnikov, strah pred njegovim političnim vplivom pa ni nič manj prenapihnjen kot ruska odvisnost od izvoza energentov«. Trenutno največji projekt Gazproma je plinovod Južni tok, v katerem sodeluje tudi Slovenija in bo skupaj z Severnim tokom iz energetske igre povsem izrinil Ukrajino, preko katere trenutno poteka večina tranzita ruskega plina za Evropo. Ukrajina je s sosedo v permanentnem sporu tudi zaradi cen ruskega plina, ki so zanjo precej višje kot za evropske uporabnike.
V Davosu si je ukrajinska delegacija zagotovila nov adut v plinskih pogajanjih z Rusijo. Z nizozemskim Shellom je podpisala sporazum o raziskovanju nahajališč plina iz skrilavca, ki predvideva naložbe v višini 10 milijard dolarjev. »V prihodnosti bomo več plina pridobili sami. Trgovci bodo lahko plin svobodno uvažali preko terminalov za tekoči naravni plin iz Evrope ali Rusije in ga dobavljali domačim porabnikom ali pa ga hranili v naših strateških podzemnih skladiščih,« napoveduje ukrajinski minister za energetiko Eduard Stavicki.
V letošnjem letu na tuje naložbe v višini 10 milijard dolarjev cilja tudi Rusija, ki je prevzela predsedovanje skupini najpomembnejših gospodarstev sveta G20. Glavna ovira pri doseganju omenjenega cilja je korupcija, ki je v Rusiji večja kot v kateri koli državi tega elitnega kluba. »Obupno potrebuje več naložb, kar ji preprečuje slaba naložbena klima. V Rusiji je preveč parazitizma. Korupcija je prisotna pri javnih naročilih, podjetja se poslužujejo izsiljevanja,« je kritičen Christopher Granville, nekdanji uslužbenec Deutsche Bank AG v Moskvi. Ruska delegacija je tuje investitorje povabila k sodelovanju pri privatizaciji naftnega velikana Rosnefta, pomorskega podjetja Sovkomflot ter banke VTB, predstavila pa je tudi možnosti za naložbe v ogromne infrastrukturne projekte, kot so hitre železnice, internetna infrastruktura in energetski objekti.