Moskva – »Rusija podpira pravične zahteve Srbije za ohranitev ozemeljske celovitosti in od varnostnega sveta Združenih narodov zahteva, da obnovi prizadevanja za dosego sporazuma o statusu Kosova,« je na dan kosovske neodvisnosti sporočilo rusko zunanje ministrstvo. Zavrnilo je kosovsko deklaracijo o neodvisnosti in pozvalo k še enemu izrednemu zasedanju varnostnega sveta Združenih narodov. »Kosovska neodvisnost utegne spodbuditi začetek konca Evrope, njeno priznanje pa resno ogroziti globalno varnost,« je pred dnevi opozoril ruski zunanji minister Sergej Lavrov....
Moskva – »Rusija podpira pravične zahteve Srbije za ohranitev ozemeljske celovitosti in od varnostnega sveta Združenih narodov zahteva, da obnovi prizadevanja za dosego sporazuma o statusu Kosova,« je na dan kosovske neodvisnosti sporočilo rusko zunanje ministrstvo. Zavrnilo je kosovsko deklaracijo o neodvisnosti in pozvalo k še enemu izrednemu zasedanju varnostnega sveta Združenih narodov. »Kosovska neodvisnost utegne spodbuditi začetek konca Evrope, njeno priznanje pa resno ogroziti globalno varnost,« je pred dnevi opozoril ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Prav on je – sicer z diplomatsko izrečenimi grožnjami – že spodbudil tudi prvo resno zaostrovanje zaradi Kosova. Med Rusijo in Gruzijo.
Na dan deklaracije o kosovski neodvisnosti so se oglasile oblasti mednarodno nepriznanih gruzinskih pokrajin Abhazije in Južne Osetije. Sporočile so, da bodo že v kratkem Rusijo, Združene narode in Skupnost neodvisnih držav zaprosili za priznanje. »Tako Južna Osetija kot Abhazija imata boljše politične in pravne razloge za razglasitev neodvisnosti kot Kosovo,« je za Interfax izjavil predsednik Južne Osetije Eduard Kokoiti. Tako njega kot predsednika Abhazije Sergeja Bagapšija so v Moskvi gostili v petek, kar zbuja bojazen, da bo prav Rusija njihovi želji tudi prva prisluhnila oziroma, da jih je prav ona k temu spodbudila. Priznanje bi močno ogrozilo krhek mir na Južnem Kavkazu.
Južna Osetija in Abhazija sta neodvisnost od Gruzije razglasile leta 1990, sledila je vojna, v kateri je življenje izgubilo na tisoče ljudi. Pokrajini še do dandanes nista mednarodno priznani, Gruzija pa si intenzivno prizadeva, da bi tam okrepila svoj nadzor. Doslej ni bila uspešna, v pretežni meri zato, ker ji štrene ves čas meša Rusija. Uradna Moskva je namreč večini tamkajšnjih prebivalcev podelila rusko državljanstvo, separatistične režime pa podpira tako finančno kot vojaško. Na območju zamrznjenih konfliktov so poleg tega nameščene ruske mirovne enote, ki so po trditvah Tbilisija, vse kaj drugega kot to.
Rusija se je sicer že v petek zavezala, da bo branila svoje državljane na teh območjih, na kar se je ostro odzval uradni Tbilisi. »Slišal sem izjave, da ima Rusija pravico na ozemlju Gruzije braniti svoje državljane. Če so res ruski državljani, pomeni, da so tam ilegalno,« je teritorialno celovitost Gruzije branil njen predsednik Sakašvili. Vztraja, da so vsi prebivalci Južne Osetije in Abhazije državljani Gruzije, ki da ima tudi edina ustavno pravico braniti svoje ozemlje in tamkajšnje prebivalce. »Partnerje pozivam, da se nehajo igrati z ognjem. Odprta vprašanja želimo rešiti na civiliziran način in v korist obeh strank. Ta območja smo podedovali od prednikov in nihče nima pravice, da bi pod vprašaj postavljal našo integriteto in meje,« je bil odločen Sakašvili. Vnovič je poudaril, da Abhazija in Južna Osetija nimata ničesar skupnega s Kosovim.
Zaradi petkovega sporočila ruskega zunanjega ministrstva, da bo zaradi Kosova prisiljeno spremeniti svojo politiko do gruzinskih separatističnih pokrajin, je uradni Tbilisi na zagovor že poklical ruskega veleposlanika v Gruziji Vječeslava Kovalenka. Izročili so mu protestno noto, v kateri od Rusije zahtevajo, da pojasni svoja stališča.