Moskva – Nova ruska vojaška doktrina, ki jo je prejšnji teden podpisal ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, šteje med največje grožnje ruski varnosti tudi širitev Nata, ki se je od razpada varšavske zveze razširil z 12 na kar 28 držav, med katerimi je tudi večina ruskih hladnovojnih zaveznic. »Če je Natu res toliko do izboljšanja odnosov z Rusijo, mora upoštevati naše zadržke,« je izjavil predsednik odbora dume za mednarodne odnose Konstantin Kosačov. Hkrati so se na Balkanu začele širiti govorice, da namerava Rusija kot odgovor na širitev Nata ustanoviti vojaško oporišče v Nišu, do česar so pri uglednem Economistu zelo skeptični.
Od naše dopisnice
O tem, da namerava Rusija na meji s Kosovom postaviti prvo vojaško bazo po padcu varšavske zveze, se govori že od oktobra lani, ko je na uradni obisk v Beograd pripotoval ruski predsednik Medvedjev. Med Rusijo in Srbijo je bil takrat podpisan sporazum o gradnji skupnega koordinacijsko-logističnega centra, ki naj bi ga na letališču v Nišu začeli graditi že letos.
Nosilec projekta je srbsko ministrstvo za izredne razmere. To je z Rusijo sklenilo sporazum, po katerem bodo ruska letala tam nameščena ob morebitnih naravnih nesrečah, denimo gozdnih požarih, pri katerih so ruski reševalci že večkrat priskočili na pomoč Srbiji. V slogu klasične teorije zarote je slišati, da je uradna razlaga samo vrh ledene gore, v resnici pa da se bo Niš že v kratkem spremenil v pravo rusko vohunsko gnezdo, če bo treba, pa tudi v vojaški štab.
V podkrepitev te teze je mogoče slišati, da je srbsko ministrstvo za izredne razmere pravzaprav nekakšna paravojaška organizacija, ki se ne ukvarja samo z naravnimi nesrečami, ampak se je po vojni ukvarjala tudi s čiščenjem minskih polj. Kot pomemben vidik celotne zgodbe poudarjajo, da bo skozi Niš speljan krak plinovoda Južni tok, v katerega je vključena tudi Slovenija.
Pri Economistu so izrazili globok dvom o utemeljenosti ugibanj, ki so po njihovem mnenju predvsem izraz ekstremne histerije, podobne tisti iz 90. let prejšnjega stoletja, ko so se po bombardiranju Zvezne republike Jugoslavije in prihodu ameriške vojske na Kosovo razširile govorice o ameriških imperialističnih ambicijah na Balkanu. Povezovali so jih z apetiti Zahoda po kaspijski nafti, ki naj bi jo črpali po plinovodu AMBO, speljanem skozi Bolgarijo, Makedonijo in Albanijo.
Šestnajst let pozneje je ta plinovod še vedno zgolj projekt na papirju, na Kosovu je le še 1400 ameriških vojakov, ameriško vojaško oporišče Bondsteel pa bodo po vsej verjetnosti že kmalu dokončno zaprli, so v podkrepitev zapisali pri omenjenem časopisu.
Govorice o dejanskih ruskih ambicijah je odločno zanikal tudi vodja sektorja za izredne razmere na srbskem notranjem ministrstvu Predrag Marić. V dokaz transparentnosti logističnega projekta je povedal, da bo februarja v Beogradu o tem mednarodna konferenca, na katero je bilo povabljenih kar 11 držav. Z načrtovano rusko navzočnostjo v Nišu so seznanjeni tudi v zvezi Nato, a jih to niti najmanj ne vznemirja.