Moskva – Ruska vlada, proizvajalci hrane in predstavniki večjih trgovskih verig so dosegli sporazum o zamrznitvi cen nekaterih živilskih proizvodov in ga po še nepotrjenih informacijah včeraj tudi podpisali. Vlada Viktorja Zubkova se je za ta korak odločila zaradi rastoče inflacije, ki je presegla načrtovanih osem odstotkov in se je že povzpela na deset odstotkov. Gonilo njene rasti so prav cene nekaterih živil, ki so septembra začele skokovito rasti. Še najbolj je bilo – zaradi svetovnega dviga cen kmetijskih proizvodov – podražitve opaziti pri mlečnih izdelkih. Mleko se je denimo v zadnjem mesecu podražilo za 7,2, maslo in siri pa za kar 13,5 odstotka. Rusija je bila zadnja leta sicer deležna pohval zaradi uspešnega upiranja inflacijskim pritiskom.
Od naše dopisnice
V sporazumu naj bi se pogodbene strani obvezale, da cen do konca leta ne bodo zvišale, to pa naj bi veljalo za živilske izdelke široke potrošnje, kot so jajca, mlečni izdelki, sladkor, kruh in rastlinsko olje. Sporazum naj bi v začetku prihodnjega leta podaljšali za še nedoločen čas.
Ministrstvo za ekonomski razvoj in trgovino in ministrstvo za kmetijstvo sta že odločno zanikali, da bi bili trgovci in proizvajalci podvrženi političnim pritiskom, toda poznavalci tukajšnje živilske industrije trdijo, da je resnica prav nasprotna. To je za Financial Times potrdil tudi eden od direktorjev živilskega podjetja, ki ni želel biti imenovan. »Bilo nam je zaukazano, da brezpogojno zamrznemo cene. In vsem nam je jasno, kaj počne vlada. To je del njene predvolilne kampanje.«
Znano je, da je Rusija država dohodkovnih ekstremov. Po eni strani je to domovina najbogatejših Zemljanov, v veliki večini pa so še vedno prebivalci z nizkimi plačami in mizernimi pokojninami. Prehude podražitve bi tako nedvomno prizadele skoraj 80-odstotno podporo volilnega telesa, ki jo zdaj uživa predsednik Vladimir Putin. Ta je, kot je znano, že napovedal, da se bo na decembrskih parlamentarnih volitvah na čelu največje stranke Združena Rusija potegoval za mesto premiera. »Uradna Moskva je tudi tokrat našla rešitev v preteklosti. Z neizprosnim nadzorom cen, ki kruto spominja na čase ekonomije nekdanje Sovjetske zveze,« so ukrep komentirali pri Izvestiji.
Dresdenska investicijska banka Kleinwort je v sporočilu svojim strankam zapisala, da je bil dvig svetovnih cen predvidljiv, da pa je bil še bolj predvidljiv odziv ruske vlade. Da gre resnično za vračanje v čase planske ekonomije, po svoje dokazuje tudi molk potencialno prizadetih podjetij. Nobeno tako ni pripravljeno izdati, kolikšno poslovno škodo jim bo podpis sporazuma povzročil. Toda analitiki so vsaj za mlečno industrijo že izračunali okoli 30-odstotno zmanjšanje dobičkov. To pri gigantih, kot sta Unimilk ali Wimm bill Dann, pomeni na desetine milijonov evrov. Poslovno združenje Rusije je celotno izgubo ocenilo na vsaj 600 milijonov evrov.
Nekateri domači ekonomisti, denimo raziskovalec na ekonomski akademiji Vadim Novikov, so zagnali alarm. »Država, največja delničarka v energetskih podjetjih, kot sta Rosneft in Gazprom, z veseljem gleda rast cen nafte in plina, po drugi strani pa grozi z etiketami sovražnikov in špekulantov, ko se dvignejo cene kruha in mleka.« Novikov pri tem še opozarja, da bo Rusija s takimi ukrepi neizogibno zaplavala v sklenjen krog nadzorovanih cen.
Ministrstvo za ekonomski razvoj in trgovino že razmišlja tudi o dodatnih ukrepih, kot je denimo dvig izvoznih dajatev na žito, ki naj bi jih konec novembra zvišali z 10 na 30 ali celo 50 odstotkov, s tem pa bi domači trg zavarovali pred morebitnim pomanjkanjem. Napoved je v ZDA pretekli teden povzročila dvig cen žit za šest odstotkov, s čimer so se posledice ruske administrativne ekonomije razširile daleč čez ruske meje.