Moskva – Zgodovinska odprava, s katero namerava Rusija postati izključna lastnica morskega dna pod ledom severnega pola, je v sredo popoldne dosegla svoj cilj. Pred tem je na severnem polu pristal tudi ruski helikopter s šestimi raziskovalci. Ti so pripravili vse potrebno za prihod jedrskega ledolomilca Rosija, ki je utiral pot raziskovalni ladji Akademik Fjodorov s 130 znanstveniki, dvema batiskafoma in železno kapsulo, v kateri je ruska zastava. To bodo spustili na dno arktičnega morja in s to simbolno gesto 1,2 milijona kvadratnih kilometrov večnega ledu in snega, pod katerim se po predvidevanjh strokovnjakov skriva 10 milijard ton nafte in zemeljskega plina, razglasili za del Rusije.
Od naše dopisnice
Pod severnim polom so v preteklih desetletjih že plule številne ruske in ameriške jedrske podmornice, vendar se ni nobena potopila do morskega dna, zaradi česar je ruska ekspedicija nedvomno zgodovinska. Znanstvena odprava, ki je stala 60 milijonov evrov in jo vodi ruski poslanec in polarni raziskovalec Artur Čilingarov, je poleg tega predvsem politična. Za prevlado na tem območju se namreč potegujejo še Združene države Amerike, Kanada, Danska in Norveška, torej vseh pet držav, ki se dotikajo arktičnega polarnega kroga in imajo po mednarodnih zakonih pravico do uporabe gospodarske cone 300 kilometrov od svoje obale.
Rusija že od leta 2001 poskuša dokazati, da je njena izključna pravica izkoriščati ozemlje vse do severnega pola, ker da je 1995-kilometrski podvodni greben Lomonosov geološko nadaljevanje Rusije in ji to zato omogoča konvencija Združenih narodov o pomorskem pravu. Batiskafa Mir 1 in 2 naj bi zagotovila posnetke, s katerimi bodo Rusi poskušali podkrepiti svojo trditev, z dna pa bosta poskuša prinesti tudi vzorce flore in favne. Minipodmornici Mir 1 in 2 sta se v nedeljo kakih 85 kilometrov severno od ruskega arktičnega območja poskusno že potopili na globino 1311 metrov, danes zjutraj pa naj bi se začel še večurni spust na morsko dno, ko bodo tja odvrgli tudi kapsulo z rusko zastavo. »Prvič v zgodovini se bodo ljudje spustili na morsko dno pod severnim polom. To ni nič manj pomembno kot trenutek, ko je na Luni zaplapolalal zastava,« je v pričakovanju zgodovinskega trenutka komentiral Sergej Baljasnikov, tiskovni predstavnik inštituta za raziskovanje Arktike in Antarktike, ki je pripravil odpravo.
Greben Lomonosov, ki da je nadaljevanje Grenlandije in ne Sibirije, si poskuša prilastiti tudi Danska, Kanada pa je namenila 5,11 milijarde evrov za izdelavo ladij, ki bodo nadzirale arktično morje, o katerem v Torontu trdijo, da pripada izključno Kanadi. Na rusko odpravo so se odzvali tudi v Združenih državah, kjer razmišljajo, da bi sedanji proračun obalne straže, vreden 72,96 milijarde evrov, povečali za 6,35 milijarde evrov, s katerimi bi zagotovili učinkovito delovanje treh polarnih ledolomilcev in kar se da hitro izdelali še dva nova.