Pred dobrimi tremi meseci smo se na teh straneh razpisali o nenavadno visokih temperaturah v ruski prestolnici, ki so se povzpele celo do +45 stopinj Celzija, s čimer je bil dosežen nesporni rekord v 130-letni zgodovini merjenja temperatur v Rusiji. Na letošnji prvi zimski dan so v Moskvi zapisali nov rekord, ki je za prestolnico ledenih zim resda precej bolj navaden. Živo srebro se je spustilo na –23,6 stopinje Celzija, kar je največ od leta 1931, ko so namerili –24,1....
Pred dobrimi tremi meseci smo se na teh straneh razpisali o nenavadno visokih temperaturah v ruski prestolnici, ki so se povzpele celo do +45 stopinj Celzija, s čimer je bil dosežen nesporni rekord v 130-letni zgodovini merjenja temperatur v Rusiji. Na letošnji prvi zimski dan so v Moskvi zapisali nov rekord, ki je za prestolnico ledenih zim resda precej bolj navaden. Živo srebro se je spustilo na –23,6 stopinje Celzija, kar je največ od leta 1931, ko so namerili –24,1. Poleti smo v šali zapisali, da je v Moskvi doživeti sončarico enako, kot če bi vas v Sahari ugriznil pingvin, vsem zainteresiranim pa smo svetovali, da je pravo Rusijo mogoče spoznati samo pozimi. Brrrrr, zagotovo vas bo zeblo bolj kot Ruse, ki so na mraz, ki gre do kosti, bolje pripravljeni, kot so bili na peklensko vročino.
Prvi december je uradno prvi zimski dan in letos je naključje hotelo, da so Moskovčani prav na ta dan iz naftalina potegnili kučme in krznene plašče. Pred tem jih niso potrebovali, saj so temperature znašale okoli ničle. Velik preskok jih je nekoliko presenetil, oblasti pa so v strahu pred ponovitvijo kritik, ki so nanje letele zaradi prepočasnega odzivanja na poletne požare, smog in vročinski val, zaradi katerega je samo v Moskvi menda umrlo kar 11.000 ljudi, izdale več opozoril.
S prvo pomočjo
»Najbolj ogroženi bodo ljudje z vaskularnimi boleznimi. Če se boste, denimo, odpravili iz tople sobe na mrzlo ulico, lahko hitre spremembe temperature povzročijo bronhialne krče. Priporočamo vam, da s seboj nosite prvo pomoč,« so opozorili na internetnem vremenskem portalu Meteonovosti. V reminiscenci na poletje, ko je na neurejenih kopališčih utonilo več tisoč ljudi, so posvarili pred drsanjem na mestnih rekah in ribnikih. »Prezgodaj je še in led je pretanek. Ima komaj dva centimetra in lahko se udre celo pod majhnim otrokom,« je bila jasna Tatjana Pozdnjakova iz mestne meteorološke službe.
Polne roke dela imajo tudi socialne službe, ki zagotavljajo zadostno število zatočišč za armado brezdomcev, ki se pred hudim mrazom zatekajo predvsem v podhode in postaje podzemne železnice. Od tam jih navadno preganjajo, zdaj jim bodo prizanesli. Policisti so dobili tudi nedvoumna navodila, da morajo poskrbeti za pijance in druge izgubljence, za katere je mrzla ulica lahko usodna.
Ministrstvo za izredne razmere opozarja tudi pred nesrečami na vodovodnih, električnih in komunalnih napeljavah ter ogrevalnih sistemih, saj je kar 60 odstotkov mestne komunalne infrastrukture dotrajane. Zaradi neupoštevanja varnostnih standardov obstaja velika verjetnosti eksplozij plina v stanovanjih. »Možnost požarov, ki lahko povzročijo nove žrtve, bo pri nizkih temperaturah povečana zaradi velikega pritiska na električno omrežje, neprevidnega ravnanja z ognjem, kajenja v vinjenem stanju, neupoštevanja pravil pri uporabi električnih grelcev ter plinske tehnike,« so opozorili na ministrstvu za izredne razmere. Mraz je že povzročil nekaj težav v prometu. Zaradi zmrzali na žicah so številni trolejbusi obtičali v prometu, zaradi tega pa se je povečalo tudi število prometnih nesreč.
Čakajoč na odejo
Čeprav v Moskvi sploh še ni snega, so mestne transportne službe prebivalcem prestolnice že zagotovile, da jim bodo prihranile težave, s kakršnimi so se spopadali v preteklih letih. »V času najhujših snežnih metežev bomo zagotovili 15.000 snežnih plugov. Na voljo imamo tudi 48 fiksnih in 146 mobilnih naprav za taljenje snega,« je sporočil Andrej Tsibin iz mestnega stanovanjskega oddelka in dodal, da so za potrebe čiščenja cest in pločnikov v proračunu namenili 900 milijonov rubljev (21,5 milijona evrov). Odveč je menda tudi strah pred agresivnimi kemikalijami, zaradi katerih morajo moskovski hišni ljubljenčki nositi obuvala, še tako kakovostni čevlji pa trajajo eno samo sezono. Z njimi naj bi posipali samo ceste, za pločnike in postajališča javnega transporta pa so priskrbeli pesek.
Dimniki Mosenerga v nebo že zdaj puhajo velike oblake dima in po oceni Jevgenija Skljarova iz mestnega sektorja za gorivo in energijo letos pričakujejo rekordno porabo električne energije: »V pretekli zimski sezoni smo zabeležili dolgo obdobje nizkih temperatur. Sedemnajstega decembra 2009 smo dosegli zgodovinski rekord v porabi elektrike, ki je pri temperaturi –22,6 stopinje Celzija znašala 17.200 megavatov. Izračuni za leto 2011 kažejo, da bomo pri povprečnih temperaturah –28 stopinj Celzija, ki bodo trajale pet dni, dosegli nov maksimum, ki bo znašal 18.300 megavatov.«
Pozitivno segrevanje?
Ob teh opozorilih in izračunih so zelo ironično zvenele ugotovitve klimatske konference, ki so jo nemški in ruski okoljevarstveniki sklicali prav v času najhujšega mraza. Ugotovili so, da se bo povprečna temperatura v Rusiji do leta 2050 zaradi globalnega segrevanja ozračja povečala za 2,5 stopinje Celzija, do leta 2150 pa za kar pet stopinj Celzija, kar naj bi pozitivno vplivalo na rusko gospodarstvo. Ogrevalno obdobje se bo do leta 2050 skrajšalo za dva tedna, s čimer lahko na leto prihranijo kar tri milijarde ton nafte, do leta 2150 pa porabo lahko zmanjšajo za 17 milijard ton. Po drugi strani se bo po trditvah Vladimirja Klimenka z Moskovskega inštituta za energetiko povečala kmetijska proizvodnja, saj se bo količina obdelovalne zemlje do leta 2050 povečala na 33 milijonov hektarov, do leta 2150 pa na 46 milijonov hektarov. Zaradi taljenja ledu se bo na ruskem severu podaljšalo tudi plovno obdobje, in sicer do leta 2050 za 50 dni, do leta 2100 pa za 105 dni. »Samo krajšanje ogrevalne sezone pretehta vse negativne posledice globalnega segrevanja ozračja. Če bomo ta denar porabili pametno, lahko dosežemo marsikaj,« je Klimenko zagovarjal pozitivne posledice.
Obstajajo seveda tudi negativni vidiki, med katerimi Andrej Šmakin iz klimatološkega laboratorija Inštituta za geografijo pri Ruski akademiji znanosti navaja škodo za kmetijstvo na jugu države, ki bo trpelo zaradi podaljšanih obdobij suše, nevarnejšo plovbo zaradi trganja ledenih plošč, ki bodo ogrožale tudi naftne ploščadi, taljenje permafrosta pa bo ogrožalo tudi obstoj mest v Sibiriji in na ruskem Daljnem vzhodu. Zaradi toplejšega podnebja v Sibiriji napovedujejo tudi večje količine snega.
Istočasno so o podnebju razpravljali tudi na okoljski konferenci Združenih narodov v mehiškem Cancunu. Pri svetovni meteorološki organizaciji so opozorili, da bodo vročinski vali, ki so leta 2003 v Evropi pokončali več tisoč ljudi in letos v Rusiji povzročili pravi pekel, postali pogost pojav. Bomo torej verjeli, da bo postala sončarica v Moskvi nekaj običajnega, ali bomo vendarle prisluhnili tudi tistim strokovnjakom, ki so globalno segrevanje ozračja označili za le še eno dobičkonosno prevaro? Z zdravo pametjo, torej!