Zdi se, da si Rusi po osmih letih življenja brez ruskega predsednika Vladimirja Putina sploh ne morejo predstavljati. Na vsakem koraku je namreč slišati želje po njegovem tretjem predsedniškem mandatu. Teorij o tretjem mandatu so polni tudi ruski mediji, ki so pod strogim nadzorom Kremlja, zato sum, da takšne teorije v javnost prihajajo z vrha ruske politike, ni neutemeljen. Namen vsega skupaj bi prav lahko bil pred svetovno javnostjo upravičiti še tretji Putinov mandat....
Zdi se, da si Rusi po osmih letih življenja brez ruskega predsednika Vladimirja Putina sploh ne morejo predstavljati. Na vsakem koraku je namreč slišati želje po njegovem tretjem predsedniškem mandatu. Teorij o tretjem mandatu so polni tudi ruski mediji, ki so pod strogim nadzorom Kremlja, zato sum, da takšne teorije v javnost prihajajo z vrha ruske politike, ni neutemeljen. Namen vsega skupaj bi prav lahko bil pred svetovno javnostjo upravičiti še tretji Putinov mandat.
Čeprav ima Putin v žepu argument, da je tako želelo ljudstvo, se najverjetneje ne bo zatekel k spremembi ustave, ki bi mu omogočila še eno predsedovanje. S tem bi namreč pristal v istem košu z beloruskim in venezuelskim predsednikom Aleksandrom Lukašenkom in Hugom Chavezem, to pa pomeni, da bi se za vse večne čase lahko poslovil od intimnih kosil z ameriškim predsednikom Georgeom Bushem in drugimi zahodnimi voditelji. Temu pa se ne namerava odreči. Vsaj po nepotrebnem ne. Na voljo ima namreč tudi bolj elegantno rešitev: predsedniški položaj bi moral za kratek čas prepustiti komu drugemu, da bi se potem lahko brez očitkov vrnil na prestol. Ruska ustava namreč prepoveduje le tretji zaporedni predsedniški mandat, ne pa tretjega mandata samega po sebi.
»Začasni predsednik« bi po scenariju »tretjega mandata« že po dveh letih lahko odstopil zaradi bolezni, še bolj verjetno pa je, da bo njegova naloga izpeljati spremembo ustave, to bi povzročilo predčasne predsedniške volitve in na njih bi spet zmagal Putin. Zaradi legitimnosti, ki bi mu jo dala podpora ljudstva, bi moral Zahod molčati.
A bolj kakor zunanje okoliščine so dvomljive ruske notranjepolitične razmere. Putin bo namreč bolj težko našel »žrtev«, ki mu bo grela stolček in mu ga potem vrnila. Navsezadnje je kot »začasni predsednik« svojo pot menda začel tudi Vladimir Putin. Na začetku mandata mu je namreč ruski oligarh Boris Berezovski dal vedeti, da bo Rusija »pravega« predsednika dobila šele leta 2004. Pa je nekdanji boter zdaj v prostovoljnem izgnanstvu v Veliki Britaniji.
»Zakon oblasti pravi, da bo vsak nov predsednik, ki ne bo popolni klon zdajšnjega, s seboj pripeljal nove ljudi, ti pa potem ne bodo hoteli oditi. Tudi če bo izbral koga, ki mu je popolnoma lojalen, si težko predstavljam, da bo ostal servilen,« je prepričan Jevgenij Volk in moskovske ustanove Heritage. Moskovska elita je zelo servilna in vedno lojalna tistemu, o katerem misli, da vodi igro, zato je zdaj v Putinovem interesu predvsem to, da s pošiljanjem nasprotujočih si signalov sam ostane trdno v sedlu. Že kmalu bo napočil tudi čas za dokončno odločitev, in ker bo Putin v krogu najtesnejših sodelavcev težko našel lojalnega človeka, bo najverjetneje izbral človeka, ki mu bo zaradi starih grehov lahko ves čas dihal za ovratnik.
Na voljo je še ena možnost, a ta se skoraj ne omenja. Da se Putin odreče oblasti in se tako v anale zgodovine nedvomno zapiše kot zmagovalec. A Vladimir Vladimirovič se še ne namerava upokojiti, njegova odločitev pa ni brez tveganja. Ob morebitnem padcu cen nafte in novi vojni na vse bolj nemirnem severnem Kavkazu se mu v prihodnjih letih kaj lahko zgodi, da bo nabrani kapital samo zapravil. Tudi odnehati v pravem trenutku je morda umetnost!