V Mukačevu, drugem največjem mestu v Zakarpatju, ki meji na kar štiri članice Evropske unije: Poljsko, Slovaško, Madžarsko in Romunijo, je pred dnevi izbruhnil strelski obračun med lokalnimi veljaki in člani ultranacionalističnega Pravega (Desnega) sektorja. Spor zaradi nadzora nad tihotapskimi potmi in kanali se je razvil v politično krizo, ki razkriva, kako velika je pravzaprav anarhija v Ukrajini.
Polona Frelih
Pripadniki Pravega sektorja, ki so bili vpleteni v strelski obračun, so se potuhnili nekje v zakarpatskih gozdovih, zato je ukrajinska oblast nad svoje nekdanje zaveznike poslala do zob oborožene pripadnike ukrajinske vojske. Po poročanju spletne strani zakarpattya.net.ua so domnevne položaje Pravega sektorja menda napadli celo iz zraka. Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je ukrajinskim varnostnim službam ukazal, da je treba razorožiti pripadnike nezakonitih oboroženih skupin, pa čeprav so to ključni akterji protestov na Majdanu, ki so bili prvi korak k njegovemu predsedovanju.
Bitka do zadnjega moža
Tiskovni predstavnik Pravega sektorja Artjom Skoropadski odgovarja, »da niso nezakonita oborožena skupina, ampak prostovoljni bataljoni, ki ščitijo ukrajinsko neodvisnost in ozemeljsko celovitost«, in napoveduje bitko do zadnjega moža. Od uradnega Kijeva zahtevajo sodni pregon lokalnih oblasti v Zakarpatju in kriminalne združbe pod vodstvom političnih veljakov Mihajla Lanje ter Viktorja Baloge, izpustitev vseh tistih, ki so bili zaprti v času novega režima, pozivajo pa tudi k novim demonstracijam v Kijevu oziroma tretjem Majdanu.
Še dlje je šel vodja Pravega sektorja Dmitrij Jaroš, ki ukrajinsko vojsko, Nacionalno gardo ter varnostne službe poziva, naj prenehajo izpolnjevati ukaze iz Kijeva. »Ustaviti je treba izdajalce, ki imajo oblast in poskušajo za hrbtom sovražnika destabilizirati situacijo, ter se odreči prostovoljnim bataljonom. Mi prelivamo kri, da bi zaščitili domovino, oni pa ustvarjajo bogastvo in se trudijo, da bi vojna trajala kar se da dolgo,« je Jaroš zapisal na svojem facebooku.
Upokojeni poljski obveščevalec Robert Cheda v sestavku Ukrajina po Mukačevu: Somalizacija ali razpad? ostro kritizira Porošenka, ki se po njegovem mnenju ni dovolj odločno lotil Pravega sektorja in s tem dokazal, da ne nadzoruje razmer v državi. S tem so se ultranacionalisti, ki že dolgo sodelujejo v ukrajinskem spopadu med oligarhi, utrdili kot resna politična sila. »Mukačevo leži samo 50 kilometrov od meje z EU in incident ne pomaga ukrajinski želji po približevanju EU. Če povem še bolj jasno: razkrita stopnja tihotapstva in političnega kriminala je dokončno pokopala upanje, da bi Ukrajina postala del schengenskega območja. Anarhična Ukrajina ni zaželena partnerica, pač pa varnostna grožnja, kar je voda na mlin Moskve,« je poudaril Cheda.
Tudi ruski politični komentator Rostislav Išenko podobno ugotavlja, da niti Evropska unija niti Združene države Amerike ne vedo, kako stabilizirati razmere v Ukrajini, hkrati pa ne želijo, da bi pri tem sodelovala Rusija, ki bi veliko pridobila, če bi Ukrajino dobila nazaj v svoj objem. »Ukrajina bo postala požgano nevtralno območje, nekakšen evropski ekvivalent Afganistana v 19. stoletju, ko je ločeval ruski in britanski imperij,« je pesimističen Išenko.
Politični vakuum in ustavne reforme
Politični vakuum, ki ga je s svojimi akcijami pomagal razkriti Pravi sektor, ter predvidene ustavne reforme, ki jih je konec prejšnjega tedna pod budnim očesom podsekretarke ameriškega zunanjega ministrstva Victorie Nuland v ukrajinskem parlamentu predstavil Porošenko, so dali krila tudi separatistom na zahodu Ukrajine. Ker ustavne reforme govorijo o avtonomiji vzhoda države, ki de facto ni več pod nadzorom Kijeva, so o federalizaciji začeli razmišljati tudi v Lvovu, kjer je približno tristo protestnikov zahtevalo avtonomijo Galicije.
Organizator protestnega shoda Danila Povidalčuk je povedal, da utegnejo zaradi predvidene ustavne reforme v svoji domovini že kmalu postati »državljani drugega razreda«. Po njegovem bi morala Galicija dobiti pravico, da sama pobira carine in trguje z Evropsko unijo. »Korupcija centralne oblasti še vedno cveti, zato denar naših delavcev in upokojencev konča v žepu kradljivih uradnikov v Kijevu, ki se od časov Janukoviča niso niti malo spremenili. Zahtevamo, da v ustavni reformi predvidijo tudi avtonomijo Galicije,« je bil jasen Povidalčuk.
Avtonomistična krila
Prebudili so se tudi Rusini, ki so oblast v Kijevu spomnili na referendum iz leta 1991, na katerem je kar 70 odstotkov vprašanih podprlo avtonomijo. Referendum so v Kijevu seveda ignorirali tako kot povečini ignorirajo težnje po priznanju rusinske kulture in identitete. Zakarpatski Rusini so marca letos združili moči s tamkajšnjo madžarsko manjšino, s katero so oblikovali peticijo proti sodelovanju v »protiteroristični operaciji« na vzhodu države. Rusini so jo poslali Porošenku, predstavniki madžarske manjšine pa madžarskemu premieru Viktorju Orbanu.
Na nedavni incident v Mukačevu se je vodja njegovega kabineta Janos Lazar odzval z napovedjo večje pomoči madžarski manjšini v Ukrajini ter pripravljenosti, da jih sprejmejo na Madžarskem, če bodo stvari ušle izpod nadzora. »Sodeč po nekaterih analizah, je Ukrajina na robu razpada, kar je dalo krila privržencem avtonomije,« je Lazar povedal v intervjuju za Budapest Beacon v angleškem jeziku. Dodal je, da je madžarska vlada že sprejela nov paket pomoči za sonarodnjake v Ukrajini, s katerim bo sofinancirala plače učiteljev, prehrano študentov in pomoč lokalnim oblastem. Priznal je, »da je v Ukrajini več pripadnikov madžarske tajne službe, ki ščitijo interese Budimpešte«. V Zakarpatju živi 150.000 etničnih Madžarov, ki imajo večinoma madžarske potne liste, četudi je dvojno državljanstvo v Ukrajini prepovedano. Na številnih upravnih poslopjih ob ukrajinski zastavi plapola tudi madžarska.