Moskva – Generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen končuje tridnevni uradni obisk v Moskvi, kjer se je srečal s predsednikom Dmitrijem Medvedjevom, premierom Vladimirjem Putinom in zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom. Na prvi uradni obisk v Rusijo je pripotoval z dolgim seznamom želja, povezanih predvsem z Afganistanom. »Na nekaterih področjih se ne strinjamo, kar pa ne sme zasenčiti dejstva, da se srečujemo z istimi grožnjami in imamo številne skupne interese,« je poudaril Rassmussen. »Seveda obstajajo področja, kjer imamo drugačna stališča, ampak tega ne bi smeli dramatizirati,« mu je pritrdil Lavrov.
Od naše dopisnice
Nekdanji danski premier je ob prevzemu funkcije generalnega sekretarja Nata napovedal, da se bo posvetil predvsem izboljšanju odnosov z Rusijo, ki so se močno poslabšali med vojno v Gruziji avgusta lani. Takrat se je sodelovanje povsem ustavilo, marca letos so ga oživili, z Rasmussenovim prvim obiskom v Rusiji pa naj bi postalo »pravo strateško partnerstvo«. Testni poligon za to bo Afganistan, kjer si zveza Nato na vso moč prizadeva, da bi se izognila porazu, kakršnega je tam doživela Moskva. Del zavezniške strategije je prepričati Rusijo, naj naredi več za stabilizacijo dežele pod Hindukušem.
Washington in Moskva sta že poleti sklenila dogovor o letalskih prevozih čez ozemlje Rusije, s katerimi lahko ameriška vojska v Afganistan prevaža svoje vojake, orožje, strelivo in druge potrebščine; s tem ZDA po pisanju ruskih medijev na leto prihranijo 180 milijonov dolarjev. Dogovor je še toliko bolj dragocen zaradi čedalje pogostejših napadov na oskrbovalne konvoje v Pakistanu. Zdaj se je s podobno prošnjo obrnila na Rusijo še zveza Nato, ki bi rada dovoljenje za železniški prevoz orožja.
Seznam želja, s katerim je Rasmussen pripotoval v Moskvo, govori predvsem o orožju. Nato od Rusije tako pričakuje, da bo opremila afganistansko vojsko, ki je navajena na orožje sovjetske izdelave. Prošnja vključuje več sto tisoč kalašnikovk, težke strojnice, raketomete, minomete, ročne protiletalske rakete, topniške sisteme, oklepnike, vojaška transportna letala antonov An-32, helikopterje in tovornjake znamke Kamaz. Vse to vojaško zavezništvo menda pričakuje zastonj, v obliki donacij, saj niti Bruselj niti Washington v proračunu za leti 2010 in 2011 nimata predvidenih sredstev za nakup večje količine orožja. »Rusija bi lahko storila veliko več. Imajo nafto in plin in lahko dajo, ne pa prodajo,« je neimenovani predstavnik Nata v Nezavisimi Gazeti razkril svoja pričakovanja.
Napotitev ruskih vojakov ne pride v poštev
Rusija, ki je avgusta skupaj z Nemčijo že poslala v Afganistan dva helikopterja, konec leta pa namerava tamkajšnjim silam podariti še 50 tovornjakov, je prošnji Nata pripravljena vsaj delno ugoditi, namerava pa nadaljevati tudi urjenje afganistanskih policistov. Da bi na »pokopališče imperijev«, kjer je pred dvajsetimi leti padlo od 14.000 do 15.000 sovjetskih vojakov, še enkrat poslala svojo vojsko, pa ne pride v poštev.
Rasmussen se je v Moskvi zavzel še za skupen protiraketni ščit, v katerem bi sodelovale Združene države Amerike, Nato in Rusija, in izrazil zaskrbljenost zaradi septembrskih rusko-beloruskih vojaških manevrov, k čemur so ga pozvale predvsem vzhodnoevropske članice Nata. Njegovi sogovorniki so največ energije namenili predstavitvi nove evroatlantske varnostne strukture od Vancouvra do Vladivostoka, ki jo Medvedjev promovira že od začetka mandata in za zdaj ni deležna pretiranega navdušenja.