Hanti-Mansijsk – »Naši odnosi na gospodarskem področju se dobro razvijajo. Konec leta bo blagovna menjava verjetno dosegla dve milijardi dolarjev, kar je dober rezultat. Eden od projektov za nadaljnje sodelovanje je brez dvoma Južni tok,« je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev izjavil na dvostranskem srečanju s slovenskim premierom Janezom Janšo. Dotaknil se je teme, ki jo kot nekdanji predsednik sveta direktorjev ruskega plinskega monopolista Gazprom nedvomno zelo dobro pozna. Dogovor slovenski minister za gospodarstvo Andrej Vizjak pričakuje že julija.
Od naše dopisnice
Junija 2006, ko je na na tridnevni uradni obisk v Moskvo odpotoval premier Janeze Janša z najštevilnejšo slovensko gospodarsko delegacijo v tujini doslej, sta si Slovenija in Rusija za cilj zadali doseči milijardo dolarjev blagovne menjave. Dve leti pozneje se ta menjava približuje dvema milijardama. Ne glede na to, da se je lani zaradi Janševe odpovedi udeležbe na gospodarskem forumu v Sankt Peterburgu, kjer je imel potrjeno tudi srečanje z nekdanjim predsednikom Vladimirjem Putinom, na veliko ugibalo o ruski zameri.
Vsaj dve leti so stari tudi Gazpromovi načrti o sodelovanju s Slovenijo. Začelo se je z načrti o naložbah v Nafto Lendava, pred mesecem dni pa se je prvi človek Gazproma Aleksej Miller spet mudil v Sloveniji. Iskal je podporo za ruske načrte o poteku plinovoda Južni tok čez slovensko ozemlje, ki jo je na načelni ravni tudi dobil. Pred slabimi 14 dnevi je Miller sodelovanje Slovenije pri plinovodu Južni tok, po katerem naj bi na leto v Evropo priteklo 30 milijard kubičnih metrov plina, že predstavil za dogovorjeno dejstvo.
Politično pripravljenost obeh strani za uspeh tega energetskega projekta sta Janša in Medvedjev potrdila tudi na včerajšnjem srečanju. »Mi si seveda te priložnosti zelo želimo, vendar ob upoštevanju vseh naših okoljskih in zakonskih okvirov in zahtev. Šele če bomo prišli skupaj, bomo lahko rekli, da smo ta projekt uspešno izpeljali,« je poudaril Janez Janša. Dodal je, da bi bil projekt za Slovenijo ugoden, saj pomeni dostop do potrebnega vira energije, poslovno priložnost pri sami gradnji, nato pa še koristi od tranzita za tisti del plina, ki ga sami ne bi potrebovali.
»Verjamem, da bomo v zelo kratkem času s strokovnimi skupinami prišli do tiste točke, ko se bomo morali formalno lotiti projekta. Sem optimist. Rad bi šel na počitnice, ko bo dogovor sklenjen. Verjetno bo glavnina pogovorov julija,« je povedal minister za gospodarstvo Andrej Vizjak. Zatrdil je tudi, da Slovenija še vedno resno računa na skupni evropski projekt Nabucco, ki je bil zasnovan s ciljem zmanjšati odvisnost od ruskih energentov. Nabucco in Južni tok, ki je skupni projekt Gazproma in italijanskega Enija, naj bi sicer potekala po skorajda identični trasi. »Mi bomo zelo veseli, če bo prišlo do obeh projektov, kajti oba prinašata večjo zanesljivost oskrbe Slovenije z zemeljskim plinom. Južni tok pomeni diverzifikacijo transportnih poti, saj se izogne nekaterim kriznim območjem, zlasti takrat, ko je energije najmanj oziroma ko jo vsi najbolj potrebujemo. Nabucco pa posega po drugem viru v Zakavkazju,« je zagovarjal združljivost obeh projektov.