Moskva – Ukrajinsko gospodarstvo je zaradi gospodarske krize na kolenih, zato je ukrajinska premierka Julija Timošenko v zadnjih dneh moledovala za pomoč pri predstavnikih skupine industrijsko najbolj razvitih držav G7, že pred tem pa se je obrnila na Rusijo. Ta je na precej skrivnostnih pogajanjih obljubila pet milijard dolarjev pomoči, kar je v ukrajinski politiki povzročilo nove razprtije. Zaradi tega in plinskega dogovora je Timošenkova za ukrajinskega predsednika Viktorja Juščenka nič manj kot narodna izdajalka.
Od naše dopisnice
Vse hujša trenja med premierko in predsednikom kažejo, da je predvolilna kampanja v polnem razmahu. Kljub sočnemu izrazoslovju, s katerim se je predsednik v zadnjem času spravil na premierko in nekdanjo partnerico iz oranžne koalicije, mu za zdaj ne kaže najbolje. Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah ga namreč podpira manj kot štiri odstotke volivcev, tako da je Timošenkova z 18 odstotki daleč pred njim. Z 21 odstotki podpore je sicer pred obema nekdanji proruski premier Viktor Janukovič.
Juščenko se je med nedavnim intervjujem za nemško tiskovno agencijo DPA sicer izognil odgovoru na vprašanje, ali se bo potegoval za še en mandat, vendar njegov 40-minutni nastop v svetu za nacionalno varnost in obrambo o tem ne pušča dvoma. Govor je zvečine posvetil napadom na vladne ukrepe. Najostrejših kritik je bil deležen dogovor o petmilijardnem ruskem posojilu, ki so ga v ponedeljek sklenili predstavniki ruskega in ukrajinskega finančnega ministrstva. To je včeraj ostalo brez vodilnega moža, saj je finančni minister Viktor Pinženik zaradi vmešavanja politike v njegovo delo ponudil odstop. »Danes so profesionalna stališča finančnega ministra postala talec politike. Kot minister ne morem spremeniti razmer, hkrati pa se ne morem odpovedati profesionalizmu,« je zapisal v pojasnilu o odstopu.
Dogovor o ruski finančni pomoči je Juščenko primerjal kar s paktom Ribbentrop-Molotov, zaradi katerega da bo Kijev postal še bolj odvisen od Moskve. Ker je zelo verjetno, da Ukrajina dolga ne bo mogla odplačati, Juščenko ne izključuje možnosti, da bo v ruskih rokah na koncu pristal celo ukrajinski sistem za transport plina. Možnost takšnega scenarija je po njegovem še večja zaradi nedavnega plinskega sporazuma, po katerem je Ukrajina dolžna vsako leto kupiti 50 milijard kubičnih metrov ruskega plina, za katerega bo plačevala višjo ceno, medtem ko od Rusije ne bo dobivala višjih transportnih tarif.
»Niti ena predsednikova beseda ne ustreza realnosti. Ne zastran plinskega dogovora in ne zastran posojila,« je predsednikove očitke zavrnila Timošenkova. »Juščenko in njegovi najbližji sodelavci se trudijo spremeniti določila plinskega dogovora, s čimer bi v svoj žep pospravili štiri milijarde dolarjev,« ga je obtožila koruptivnosti. Kot je znano, je dogovor iz rusko-ukrajinskega plinskega trgovanja odstranil posredniško podjetje RosUkrEnergo, ki je v delni lasti Gazproma, delno pa v rokah ukrajinskih poslovnežev, ki so blizu Juščenku. V lasti tega podjetja je bilo tudi za 4,4 milijarde dolarjev plina, hranjenega v ukrajinskih podzemnih skladiščih, ki je zdaj postal državna last. »Nikoli se nisem ukvarjal s tvojim smrdljivim plinom,« je zavrnil njene očitke.
Da je strah pred razveljavitvijo plinskega dogovora odveč, je včeraj zatrdil Juščenkov svetovalec za energetiko Bohdan Sokolovski, ki je sicer prvi omenil to možnost. Na nujnost spoštovanja plinskega sporazuma je v včerajšnjem telefonskem pogovoru z Julijo Timošenko opozorila tudi nemška kanclerka Angela Merkel.