Moskva – V soboto se je iztekla veljavnost zgodovinskega sporazuma Start I, ki sta ga leta 1991 v Moskvi podpisala zadnji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov in takratni ameriški predsednik George Bush starejši. Pogajanja o novem sporazumu o omejevanju jedrske oborožitve so se začela na pobudo ruskega in ameriškega predsednika Dmitrija Medvedjeva in Baracka Obame, vendar kljub njunim optimističnim napovedim še zdaj niso prinesla rezultatov. Po napovedih ruskega zunanjega ministrstva bodo praznino zapolnili z začasnim dogovorom, ki naj bi ga podpisali v najkrajšem mogočem času.
Od naše dopisnice
V Ženevi se medtem nadaljuje že osmi krog pogajanj o novem sporazumu, ki bo nadomestil ključno pogodbo iz hladne vojne. Po napovedih ruskega zunanjega ministrstva se bodo pogovori nadaljevali tudi ta teden. Na ruski strani jih vodi direktor oddelka za varnost in razorožitev Anatolij Antonov, na ameriški pa pomočnica ameriškega državnega sekretarja Rose Gottemoeller. V Moskvi se bo danes sestala tudi delovna skupina za nadzor nad orožjem in mednarodno varnost, ki deluje v okviru rusko-ameriške predsedniške komisije. Na sestanku se bodo po vsej verjetnosti pogovarjali tudi o že tretjem Startu.
Prvi je svojo nalogo opravil več kot odlično, menijo na ruski strani. »Pogodba je odigrala ključno vlogo pri zagotavljanju mednarodnega miru in varnosti ter strateške stabilnosti. Z njo se je okrepil režim omejevanja jedrskega orožja in bila je ključni korak pri ustvarjanju sveta brez jedrskega orožja,« so zapisali na ruskem zunanjem ministrstvu. Poudarili so še, da je zgodovinski sporazum prispeval k ozračju medsebojnega zaupanja in da so zahteve iz tega dokumenta izpolnili tako na ruski kot na ameriški strani: »Rusija je za več kot dvakrat zmanjšala število svojih strateških jedrskih raket. Uničila je več kot 3000 medcelinskih balističnih raket in podmornic, 45 jedrskih podmornic in več kot 65 strateških bombnikov.«
V Moskvi so izrazili prepričanje, da bo nova pogodba postala še ena prelomnica na področju jedrskega oboroževanja, zato so tudi druge jedrske sile pozvali, naj sodelujejo pri uresničevanju »plemenitega« poslanstva.
Na pogajanjih se je po poročanju ruskih medijev zataknilo zaradi ameriške zahteve po nadzoru nad ruskimi mobilnimi raketnimi izstrelišči, ki je sicer obstajala že v prejšnjem sporazumu. Rusija določbi nasprotuje, saj je po njenem zahteva enostranska. Združene države Amerike namreč takšnih izstrelišč v svojem arzenalu sploh nimajo. Dosedanji sporazum je ameriškim inšpektorjem omogočal redno obiskovanje tovarn ruskih balističnih izstrelkov, zdaj pa to zahteva tudi Rusija, ki take pravice na ameriškem ozemlju doslej ni imela.
Strani ne najdeta skupnega jezika niti glede omejitve števila nosilcev jedrskih konic, saj je Rusija zavrnila ameriški predlog, ki poleg kopenskih izstrelišč omejuje tudi število podmornic in strateških bombnikov, v oborožitvi katerih je prav tako lahko jedrsko orožje. Okvirni sporazum, ki sta ga na začetku julija v Moskvi podpisala predsednika Medvedjev in Obama, predvideva prepolovitev števila jedrskih konic na 1500 do 1675 kosov, število nosilcev jedrskega orožja pa na 500 do 1100 kosov.