Moskva – V številnih mestih Belorusije, ki se spopada z najhujšo finančno in gospodarsko krizo po razpadu Sovjetske zveze in jo že primerjajo s finančnim kolapsom v Rusiji leta 1998, so v sredo potekale tretje demonstracije proti gospodarski politiki avtoritarnega predsednika Aleksandra Lukašenka. Tudi tokrat so se končale z množičnimi aretacijami. Po podatkih človekoljubne organizacije Vesna je bilo samo v Minsku priprtih 220, po vsej državi pa 450 protestnikov, med njimi tudi več novinarjev. Po izdaji obvestila o prekršku so večino izpustili na prostost. Kot pove že samo ime, se je Revolucija s pomočjo socialnih medijev začela s pozivi na socialnih omrežjih facebook in twitter in njihovih ruskih ekvivalentih odnoklassniki in vkontakte.
Od naše dopisnice
Oktobrski trg v glavnem mestu Minsk, le lučaj od predsedniške palače, so posebne policijske enote zaprle že pozno popoldne, javni promet je zastal. Temu navkljub se je na glavni mestni prometni arteriji zbralo približno tisoč protestnikov, povečini mladih ljudi. Niso vzklikali gesel in nosili transparentov, ampak so izražali nezadovoljstvo z aplavzom, ki se je mešal z zvokom avtomobilskih hup, s katerimi so mimoidoči vozniki izražali solidarnost s protestniki. »Sit sem strahu. Celo v zaprtih družbah je treba najti način za izražanje nezadovoljstva. Mi to počnemo tako, da ploskamo in z nogami tolčemo ob tla,« je za AP povedal 19-letni študent Anton Volodkevič. Kmalu nato so ga pripadniki posebnih policijskih enot potisnili v policijski avtobus.
Po poročanju beloruskih blogerjev so podobni protesti potekali kar v 30 beloruskih mestih. S pozivi na socialnih omrežjih jih je sprožil Sergej Pavljukevič, ki so ga pripadniki beloruske tajne službe KGB obiskali že v ponedeljek. Izpustili so ga šele, ko jim je zaupal geslo za vstop na socialna omrežja, s katerih so izbrisali njegov poziv. »Po zaslugi interneta nam celo v diktaturah ne morejo povsem zapreti ust,« je izrazil upanje, da se bodo protesti kljub represiji nadaljevali. Oblasti z uporabo spletnih filtrov – podobnih tistim, ki jih uporablja kitajska vlada – vseskozi blokirajo dostop do opozicijskih spletnih strani.
Lukašenko: Krize ni, sta samo blaznost in panika
»Če bo prišlo do gospodarske katastrofe, bomo zaprli meje. Živeli bomo samo še od lastnih izdelkov,« se je Lukašenko odzval z grožnjo o še večji izolaciji. Ruski finančni minister Aleksej Kudrin se je nanjo odzval z besedami, da bo Rusija razmislila o nadaljnji pomoči Belorusiji, če bo ta zaprta za ruske izdelke in če bo še naprej cenzurirala ruske televizijske postaje ter izganjala ruske novinarje. Belorusija je že dobila 565 milijonov evrov pomoči Evrazijske gospodarske skupnosti, v kateri ima glavno besedo Rusija, v naslednjih treh letih pa naj bi ji razdelili še preostanek od skupaj nekaj več kot dveh milijard evrov vrednega posojila. V zameno je moral beloruski režim privoliti v privatizacijo naftne, plinske in kemične infrastrukture. Uradni Minsk je za pomoč v znesku 5,5 milijarde evrov zaprosil tudi Mednarodni denarni sklad, ki kot pogoj postavlja konec represije, od beloruskega vodstva pa zahteva tudi, da državljanom razloži, kakšne so dejanske razmere. Lukašenko za zdaj ponavlja: »Krize ni. Je samo blaznost in panika.«
Dodaten psihološki udarec za Belorusijo je torkova odločitev ruskega proizvajalca električne energije Inter RAO UES, da bo sosedi zaradi 38 milijonov evrov vrednega dolga nehala pošiljati električno energijo. Za piko na i ugledni ruski borci za človekove pravice od ruskih oblasti zahtevajo, naj kot tradicionalno najtesnejši beloruski zaveznik ustavijo grobo kratenje človekovih pravic. »Ne moremo ostati ravnodušni. Še posebno zato, ker so med priprtimi tudi ruski državljani,« je rusko zunanje ministrstvo opozoril član ruske Javne zbornice Aleksander Brod. Za zdaj njegov poziv ni padel na plodna tla. Še več, rusko zunanje ministrstvo je obsodilo zaostritev ukrepov proti Belorusiji, ki so jih v začetku tedna sprejeli zunanji ministri Evropske unije. »Četudi je dialog o človekovih pravicah še tako nemogoč, gre za kontraproduktivno potezo,« so zapisali v izjavi za javnost.
Evropska unija je zamrznila imetje treh podjetij Lukašenkovega ekonomskega svetovalca Vladimirja Peftijeva, uveljavljala pa bo tudi embargo na orožje ter opremo, ki jo je mogoče uporabiti v represivne namene. Poleg tega je s štirimi imeni dopolnila seznam predstavnikov režima, ki ne smejo potovati v evropske države, tako da seznam obsega že več kot 190 imen. Po množičnih aretacijah opozicijskih predsedniških kandidatov in aktivistov na množičnih demonstracijah, ki so sledile lanskim spornim predsedniškim volitvam, so ukrepe proti beloruskemu režimu sprejele tudi Združene države Amerike.
Ljudem zmanjkuje potrpežljivosti
Od takrat je šlo v Belorusiji samo še navzdol in zaradi populističnih predvolilnih gospodarskih ukrepov ter višjih carin za rusko nafto se je država znašla v globoki finančni in gospodarski krizi. Beloruska centralna banka je letos izgubila kar četrtino deviznih rezerv, država ima velikanski zunanjetrgovinski primanjkljaj, krepi se fiskalno neravnotežje, na kar so se oblasti odzvale z drastično devalvacijo valute. Prebivalci so čez noč izgubili velik del svojih prihodkov. »Cene so ogromne: za bencin, živila in cigarete, plače pa so ostale iste. Razmere so zelo napete. Mislim, da bi morali mojemu narodu postaviti spomenik za potrpežljivost!« me je po elektronski pošti z razmerami seznanil znanec iz Minska. Vse kaže, da jim počasi zmanjkuje tudi potrpežljivosti. Polona Frelih