»Spremenili so nas v protirusko varnostno območje«

Polona Frelih

Evropska komisija je kompenzirala samo pičle pol milijarde. »Politiki sprejemamo sankcije, potem pa pridejo k nam kmetje in pravijo, da nimajo kam prodajati svojih izdelkov,« je Yana Toom navedla glavni vzrok za nasprotovanje politiki sankcij. Po materi je Estonka, po očetu Rusinja. »Doma smo vedno govorili rusko, zato zdaj pripadam ruski manjšini v Estoniji.« V evropskem parlamentu se posveča zlasti boju za pravice ­manjšin.

Ste ena redkih poslank EP, ki poziva k normalizaciji odnosov z Rusijo.

Res je. Zavzemam se za odpravo sankcij, saj vanje absolutno ne verjamem. Zame osebno so sankcije poceni alternativa za vojno in lahko pripeljejo samo v slepo ulico. Rusijo izoliramo, vendar s tem nismo dosegli, da bi se omehčala. Samo sebi smo škodovali.

Ruska manjšina v Estoniji ima velike težave, sploh kar zadeva državljanstva?

Še vedno imamo 87.000 ljudi brez državljanstva. Več jih imajo samo še v Latviji, kjer je brez državljanstva kar 250.000 ljudi. Imamo tudi 100.000 prebivalcev, ki imajo rusko državljanstvo in ne morejo sodelovati na volitvah v evropski parlament.

Verjetno obstajajo različni nivoji diskriminacije, saj imate ljudi brez državljanstva, Ruse z estonskimi potnimi listi ter Ruse z ruskimi potnimi listi.

Kar zadeva Ruse z estonskimi in Ruse z ruskimi potnimi listi, to ni diskriminacija, pač pa njihova svobodna izbira. Glavni problem je estonski jezik, ki je zelo težak. Za državljanstvo je treba opraviti izpit iz znanja estonskega jezika. Nekateri ljudje tega preprosto niso zmogli. V Narvi imamo 87 odstotkov rusko govorečega prebivalstva. To so predvsem etnični Rusi, Belorusi in Ukrajinci. Estoncev je samo 3 odstotke in od teh jih samo polovica govori estonsko. Gre za močno rusko asimiliacijo. Če živiš v Narvi, nimaš nikogar, s katerim bi govoril estonsko. Velike težave so z ruskimi šolami, ki so morale leta 2011 preiti na estonski jezik.

V 9. razredu je treba estonski jezik obvladati do nivoja B1, v 10. razredu pa bi moral učni proces potekati samo še v estonščini. B1 je osnovni nivo, zato v 10. razredu jezika ne moreš toliko obvladati, da bi lahko v njem študiral. V tistem času sem bila namestnica župana Talina za izobraževanje in kulturo in opravili smo veliko razi­skavo, na podlagi katere smo ugotovili, da naše šole in otroci tega ne bodo zmogli. Prvič, otroci slabo znajo estonsko, drugič, tudi učitelji ne znajo tako dobro estonsko, da bi lahko predavali v estonščini. Govorijo slabo in z napakami. Ta cirkus se vleče že vrsto let. Zaradi njega so rezultati mature drastično padli.

Sonarodnjaki so kritični do vas, češ da ste napovedali izumrtje Estoncev ter izjavili,­ da so baltski voditelji nori ekstremisti. Obtožujejo vas, da obujate sovjetske mite o prostovoljni ­aneksaciji in medvojni ­kolaboraciji.

Tega nisem izjavila. V času prehoda na estonski jezik je k nam prišel ruski novinar. Vprašal me je: ‘Kdo bo zmagal v tej vojni jezikov? Ruski ali estonski?’ Rekla sem mu, da ruski jezik govori 150 milijonov ljudi, estonski pa samo 900.000. Estonski jezik umira, kar je medicinsko dejstvo. O tem z grenkobo govorijo sami Estonci. Pri naši demografski situaciji bo estonski jezik čez 50 let velika redkost. Estonski jezik je seveda treba podpirati, vendar ne s tako nasilnimi metodami. Estonci imajo zelo slabo zgodovinsko izkušnjo, kar razumem.

Petdeset let sovjetske oblasti ni bilo najboljših, po drugi strani pa gre za našo skupno preteklost. Na podlagi naše ustave smo nacionalna država. V preambuli ustave je zapisano, da imamo svojo državo zato, da bi zagotovili nadaljnji obstoj estonskega jezika in kulture. Iz tega izhaja, da imajo Estonci avtomatično več pravic. Poljsko in baltske države so spremenili v nekakšno protirusko ‘buferno cono’. Nenehno smo postavljeni v vlogo žrtve. Govorimo: živeli smo pod okupacijo, deportirali so nas, ­mučili so nas …

Zaradi takšnih izjav vam očitajo, da ste proruski?

Zelo kritična sem do tega, kar počne Rusija, vendar je dejstvo, da je naša soseda. Nenehno se prepiram s kolegom iz Litve, ki pravi, da je treba doseči padec Putinovega režima. In kaj bo potem? Posledice bi čutili mi. V Rusiji brez prelivanja krvi ni mogoča sprememba režima. Od Sankt Peterburga smo oddaljeni samo 160 kilometrov, zato si želimo, da bi v naši sosedi vladal mir. Zelo pogosto potujem v Rusijo in to, kar vidim, ne ustreza temu, kar berem v časopisih, v katerih pišejo, da gre v Rusiji vse navzdol. V Estoniji imamo svojo varnostno-obveščevalno službo, ki enkrat na leto izdaja almanah, v katerem obravnavajo vsa tveganja za estonsko državnost.

Leta 2011 sem se v njem znašla tudi sama, češ da s svojo politiko pomenim grožnjo ozemeljski celovitosti in estonski državnosti. Postavila sem jih pred sodišče, na katerem sem zmagala, in morali so se mi opravičiti. Tako sem opravila z zlonamernim natolcevanjem, da sem agentka Kremlja. Če si se znašel v almanahu, je to pomenilo strašno stigmatizacijo. To je bil seznam ljudi, ki se jim je najbolje izogniti v velikem loku.

Za nekatere je kontroverzna tudi vaša izjava o migrantih. Rekli ste, da ljudje v Estoniji ne nasprotujejo prosilcem za azil, ker bi bili rasisti, ampak ker so konservativni, kot so do tega vprašanja vse revne države.

Smo revna država, ki niti svojim državljanom ne more zagotoviti spodobnega življenja. Proti kvotam je vzhodna Evropa. Zakaj? Ker je revna. Nimamo izkušenj z begunci. V zadnjih 10 letih smo sprejeli 175 beguncev. Zdaj bomo dobili svojo kvoto, vendar sem prepričana, da ljudje ne bodo ostali pri nas. V schengnu ni mehanizma, ki bi prisilil ljudi, da ostanejo tam, kamor jih bodo napotili. Želela bi si, da bi jim jih uspelo zadržati, saj jih potrebujemo. Estonski državljani množično emigrirajo, ker pri nas ni pravih možnosti.

Na konferenci ustanove Ruski svet v Bruslju ste izjavili, da smo sredi tranzicije, ko vpliv ZDA in zahodnega sveta nepreklicno pada.

Trenutno poteka preoblikovanje sfer vpliva. Ko govorimo o zunanji politiki Estonije, se sprašujem, kaj to pravzaprav je. V resnici zunanja politika Estonije sploh ne obstaja. Imamo samo politiko EU, kjer male članice nimajo glasu. ZDA je s pomočjo sankcij vrgla Rusijo z evropskega tržišča, ki ga poskuša zdaj sama zavzeti s pomočjo TTIP. Vsem je jasno, da je to bitka za tržišče, pogovori o demokraciji ali Krimu pa so samo dimna zavesa. S svojimi sankcijami smo Putina dobesedno potisnili v objem Kitajske. Rusija ni več naša partnerica. Gre za gospodarsko vojno, v kateri se tri baltske države delamo, da se borimo za demokracijo. Naša zunanja politika je zelo arogantna.

Evropa je imela samo dva zunanjepolitična projekta. Prvi je sredozemsko partnerstvo, ki si ga je izmislil Hollande. Na lastne oči lahko vidite rezultate: begunci, arabska pomlad. Projekt je propadel. Drugi projekt je bil vzhodno partnerstvo in tudi ta je propadel. Dovolj imam dvojnih standardov. Orbána neprestano obsojamo, ker je hotel uvesti smrtno kazen. V ZDA še nihče ni ukinil smrtne kazni, pa so naši najtesnejši ­zavezniki.

Rusija posreduje v Siriji proti Islamski državi. Kako gledate na konfrontacijo med ZDA in Rusijo v Siriji?

V Siriji obstajata Islamska država in Bašar al Asad. Ne morem se strinjati s tezo, da sta obe sili enako zlo. Zame osebno je Asad manjše zlo. IS je bil kot tank in nekdo ga je moral ustaviti. Če je Asad res tako slab, zakaj si vsa Evropa želi sirske begunce? So najbolj izobraženi in po našem razumevanju tudi najbolj civilizirani in sekularni.

Kaj pravite na to, da Evropa sprejema begunce z Bližnjega vzhoda, z vzhoda Ukrajine pa ne?

To je škandalozno. Trenutno pri meni živijo trije begunci iz Luganska, ki so jim zavrnili status. Tudi vojna v Ukrajini je rezultat zunanje politike Evropske unije. Dolžni smo sprejeti tako begunce z Bližnjega vzhoda kot Ukrajine, saj so to rezultati naše politike.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber