Moskva – V Rusiji ni videti konca polemikam, povezanim s sovjetskim diktatorjem Josipom Visarionovičem Stalinom, ki je po najbolj zadržanih ocenah pomoril deset milijonov sodržavljanov, državo pa pahnil v desetletja režimskega terorja. Za zadnjo je poskrbela moskovska mestna oblast, ki je sklenila, da bodo ob 65. obletnici dneva zmage nad fašizmom poleg parade pripravili še informacijske točke in plakate, ki bodo slavili Stalinove medvojne dosežke. Javnomnenjske ankete so pokazale, da njihovo odločitev podpira le 12 odstotkov državljanov.
Od naše dopisnice
Stalinova zapuščina še zdaj buri duhove in povzroča ostre polemike med njegovimi zagovorniki in nasprotniki. Leta 2008 je burno razpravo spodbudila akcija državne televizijske postaje Rossija, v kateri so iskali največjega Rusa vseh časov; Stalin se je uvrstil na tretje mesto, brez posegov organizatorjev pa bi menda celo zmagal.
Veliko prahu so dvignili tudi nove zgodovinske knjige, v katerih je označen za dobrega voditelja, polemika sovjetskega disidenta in publicista Aleksandra Podrabineka s sovjetskimi vojnimi veterani, ki jih je označil za eksekutorje v gulagih, ter ponovno odprtje renovirane moskovske metro postaje Kurska, na kateri so obnovili napis iz sovjetske himne, ki pravi: »Stalin nas je pripravil, da delamo za blagor naroda, on nas navdihuje za delo in podvige.« Napis se je prvič pojavil leta 1950, leta 1961 pa so ga odstranili.
Zdaj vse kaže, da bo Stalin zaznamoval tudi praznovanja ob dnevu zmage, kar se ni zgodilo že vse od razpada Sovjetske zveze. »Nisem nikakršen občudovalec Stalina, sem pa občudovalec objektivne zgodovine,« je svojo odločitev utemeljil moskovski župan Jurij Lužkov.
Kritike letijo z vseh strani. Prvi so se oglasili pri Memorialu, človekoljubni organizaciji, ki je prva raziskovala žrtve Stalinove represije. Napovedali so, da bodo odgovorili s plakati, ki bodo opozarjali na Stalinove zločine. Ljudmila Aleksejeva iz moskovskega Helsinškega monitorja je dejala, »da je bil Stalin kriminalec in da je sramota propagirati režim, zaradi katerega je umrlo več milijonov ljudi«.
Svoje so povedali tudi številni politiki, in to ne samo opozicijski. Predsednik liberalne stranke Jabolko Sergej Mitrohin je na svoji spletni strani zapisal, »da grozljiva podoba rablja ne bi smela skaliti dneva zmage«, zadnji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov pa je opozoril, »da ne gre pozabiti številnih napak, ki jih je Stalin storil pred vojno in na njenem začetku«.
K takšnim napakam zgodovinarji uvrščajo predvsem sklenitev pakta Ribbentrop-Molotov in poboj sovjetskih oficirjev konec 30. let minulega stoletja, zaradi katerega bi Sovjetska zveza skoraj izgubila vojno, da o številnih nepotrebnih žrtvah med sovjetskimi vojaki sploh ne govorimo. Proti njegovi glorifikaciji se je izrekel celo Boris Brizlov, predsednik dume in visoki predstavnik vladajoče stranke Enotna Rusija, v kateri so do Stalina navadno precej prizanesljivi.
Vladimir Makarov, vodja moskovskega reklamnega oddelka, odgovarja, da gre za izrecno zahtevo sovjetskih vojnih veteranov, podprl pa ga je tudi predsednik Komunistične partije Genadij Zjuganov, ki je ob 130. obletnici Stalinovega rojstva zahteval sprejetje moratorija na njegove kritike.
Borci za človekove pravice v tem vidijo poskuse rehabilitacije velikega zločinca, za Vjačeslava Borisjonka, urednika zgodovinskega časnika Rodina pa so tovrstne polemike predvsem znamenje zdravega pluralizma: »Po letu 1991 lahko vsak državljan Rusije izbere svojo ideologijo. Obstajajo ljudje, ki Stalina sovražijo iz vsega srca, in takšni, ki ga ljubijo bolj od vsega.«