Moskva – Z ustanovitvijo nove vladajoče koalicije se je v Ukrajini končala večmesečna politična kriza, zaradi katere je bilo v največji evropski državi pričakovati že četrte parlamentarne volitve v manj kot treh letih. Pri predčasnih volitvah je vztrajal predsednik Viktor Juščenko, čigar stranka je zaradi različnih pogledov na vojno v Gruziji in pozivov k zmanjšanju predsedniških pooblastil septembra izstopila iz koalicije. Popustil je, ker vlada in parlament zaradi svetovne finančne krize volitev nista hotela financirati. Koalicija ima za sestavo vlade na voljo mesec dni.
Od naše dopisnice
Nova koalicija je pravzaprav stara »oranžna koalicija«, le da se je strankama Blok Julija Timošenko in Naša Ukrajina predsednika Juščenka pridružila še manjša stranka Blok Litvina na čelu z Volodimirjem Litvinom, ki je postal predsednik parlamenta. To funkcijo je opravljal že v letih 2002–2006 in se takrat izkazal za spretnega pogajalca, ki se je vedno zavzemal za kompromis med ukrajinskimi prozahodnimi in proruskimi politiki.
Kljub temu večina poznavalcev meni, da je krhka tudi nova koalicija. »Še pred kratkim se je takšna koalicija zdela nemogoča in nedvomno jo čakajo številne preizkušnje. Ne bo uspešna, če ne bo prišlo do sprave med Juščenkom in Timošenkovo,« je ocenil neodvisni politični analitik Oleksander Dergačjov. Glavna partnerja iz časov »oranžne revolucije« sta že dolgo predvsem tekmeca, ki naj bi se pomerila tudi na predsedniških volitvah 2010. Njuni spori so tako globoki, da se je Timošenkova o sestavi nove koalicije že pogajala celo s prorusko Stranko regij, ki jo vodi nekdanji premier in glavna tarča »oranžne revolucije« Viktor Janukovič. »Ta koalicija je bila mogoča samo zato, ker je za predsednika to manjše zlo kakor pa koalicija med Stranko regij in stranko Julije Timošenko,« je bil pragmatičen Volodimir Fesenko iz neodvisne ustanove Penta.
Politična prihodnost je še bolj negotovo, ker bo Julija Timošenko ostala premierka. »Prepričana sem, da bomo zdaj laže premagali težave finančne krize. V prihodnjih dnevih bomo okrepili vlado, vanjo bomo pripeljali nove ljudi,« je bila optimistična dan po sklenitvi koalicijskega dogovora. Ta vključuje tudi sporazum o protikrizni skupini, ki naj bi pripravila sveženj ukrepov proti finančni krizi. »Dejstvo je, da za sprejemanje ukrepov potrebuješ vlado, in v tem smislu je takšna odločitev pozitivna. Menim sicer, da je zdaj na potezi predvsem centralna banka, ki pa je ne vodi vlada, ampak predsednik Juščenko,« je bil skeptičen Tim Ash, raziskovalec škotske Kraljevske banke.
V Ukrajini je finančna kriza že pripeljala do množičnega odpuščanja, nacionalna valuta grivna je izgubila 46 odstotkov vrednosti, železarska in kemična industrija sta tako rekoč na kolenih, za povrh pa državi grozi, da bo morala za ruski plin plačevati občutno višjo ceno. Ukrajina je od Mednarodnega denarnega sklada že dobila posojilo, vredno 12,6 milijarde evrov, v zameno pa se je zavezala, da bo izpeljala številne reforme, ki se v tem trenutku zdijo neizvedljive. Ena od njih je odpuščanje presežka delavcev v državnih podjetjih in uveljavljanje transparentnega in odgovornega upravljanja v energetskih podjetjih. Ker imata Juščenko in Timošenkova precej različne poglede na omenjene reforme, bo prav to eden od glavnih preizkusov njune zrelosti.