Moskva – Dva dni po najhujšem terorističnem napadu v Moskvi v zadnjih šestih letih, v katerem je umrlo 39 ljudi, več kot 70 pa je bilo ranjenih, je počilo še v Dagestanu, največji ruski republiki na Severnem Kavkazu. V napadu dveh samomorilskih napadalcev v mestu Kizljar je bilo ubitih 12 ljudi, 23 je ranjenih. Med žrtvami je devet policistov, med katere se je pritihotapil domnevni napadalec v policijski uniformi, zato ni več nobenega dvoma, da so tarča »teroristične vojne« predvsem uslužbenci in poslopja varnostnih služb. Rusiji je vojno napovedal razvpiti čečenski poveljnik Doku Umarov, ki je včeraj na neuradni separatistični spletni strani Kavkazcenter prevzel odgovornost za ponedeljkov napad in še enkrat zagrozil z novimi napadi.
Od naše dopisnice
Če v ponedeljek v Moskvi ne bi bili priča terorizmu, se ob poročilih o eksplozijah v Dagestanu skorajda zagotovo ne bi kaj prida vznemirjali. Iz pretežno muslimanskih republik Ingušetije, Dagestana in Čečenije namreč skoraj vsak dan poročajo o napadih, zato so postali do tovrstnih poročil skorajda ravnodušni. Zdaj, ko so se znova zavedeli tudi svoje ranljivosti, je vse drugače. »Oba napada sta bila usmerjena proti Rusiji,« je premier Vladimir Putin poudaril, da gre za iste ljudi, hkrati pa je poskušal ustvariti vtis, da med tragedijama ne delajo razlik. Notranjemu ministru Rašidu Nurgalijevu je ukazal, naj na Severnem Kavkazu okrepi policijsko navzočnost.
Višja stopnja teroristične nevarnosti še vedno velja tudi v Moskvi, kjer se je usul plaz kritik na državne televizijske postaje, ki so v ponedeljek šele tri ure po napadu objavile prvo poročilo o dogajanju. Kot neposreden odziv so oblasti sprejele sklep o novem barvnem sistemu za opozarjanje na teroristično nevarnost, kakršnega poznajo v ZDA.
Doku Umarov, na katerega so najprej pokazali s prstom, je sicer še včeraj dopoldne na zvočnem posnetku, ki ga je prejela gruzinska televizijska postaji Prvi Kavkaški, zanikal vpletenost v napad. Dodal je, da gre za teorijo zarote, s katero hoče ruska oblast opravičiti nasilje na Kavkazu in utrditi svojo oblast. V Moskvi so njegove trditve označili za smešne. Pred prenagljenim sklepanjem sta hkrati posvarila tudi čečenski predstavnik za človekove pravice Nurdi Nurkasijev in predsednik čečenskega parlamenta Dukuvaha Abdurahmanov. Zanimivo je, da se je Umarov prvič oglasil prav na gruzinski televiziji, ki oddaja v ruskem in gruzinskem jeziku, saj je vodja ruskega sveta za nacionalno varnost Nikolaj Patrušev že v ponedeljek zvečer zatrdil, da imajo informacije o povezanosti gruzinskih tajnih služb z napadalci. Gruzinski minister za reintegracijo Tamur Jakobašvili je Rusiji že ponudil pomoč pri preiskovanju domnevne »gruzinske sledi.«
Predsednik sveta za narodnosti Ramazan Abdulatipov je za pretirane označil informacije o povečanem številu ksenofobnih napadov na prišleke s Kavkaza: »Na srečo o tem nisem dobil nobenih informacij. Zagotovo bi vedeli, če bi se to zgodilo, saj sem v stiku s predstavniki vse diaspore.«
O večjem številu napadov na prišleke s Kavkaza in iz srednje Azije so v ponedeljek poročali na radiu Eho Moskvi, v tabloidu Moskovski Komsomolec in na številnih ruskih spletnih straneh. Domnevna očividka je napad na žensko z ruto na glavi opisala takole: »Stali so tam, snemali dogajanje na telefon in kričali: Pokončajte šahidko!« Naj se temu izrazu, ki pomeni mučenico, izogibajo, je novinarje pozval ruski veleposlanik pri Natu Dmitrij Rogozin, saj po njegovem prepričanju poveličuje vlogo ljudi, ki niso nič drugega kot navadni morilci. Informacije o povečanem številu napadov na prišleke s Kavkaza so pozneje potrdili tudi pri neodvisni organizaciji za spremljanje ekstremizma Sova, kjer so po besedah Galine Koževnikove dobili obvestila o desetih napadih: »Še vedno gre za posamezne incidente in tako bo ostalo, če oblasti in mediji ne boste začeli ustvarjati histerije. Rusi so se počasi začeli zavedati, da ljudje s Severnega Kavkaza niso isto kot teroristi.« Napadi na migrante, ki jih je v Moskvi kar 2,5 milijona, so sicer vsakodnevna folklora.