Strah pred naraščajočo prisotnostjo ruskega kapitala

Zavirali naj bi jo prav IMF, ECB in EU, čeprav je do nje prišlo na podlagi njihovih priporočil. Predvsem zato, ker jim niso pogodu ruski kupci. V ruskih rokah je resda pristal večinski delež mlekarne Dodoni in pristaniškega kompleksa v Solunu, že večkrat pa je bila preložena prodaja plinskega podjetja DEPA in njegove hčerinske družbe DESFA, kar naj bi v grško blagajno prineslo od milijarde do dveh milijard evrov. Po mnenju Rusije izključno zaradi strahu pred ruskim plinskim monopolistom Gazpromom in manjšim ruskim zasebnim energetskim podjetjem Sintez, ki se potegujeta za nakup. Zaključna dražba bo aprila, ruski tekmeci pa so azerbajdžanska državna energetska družba SOCAR ter dva grška konzorcija. Zaradi strahu pred posledicami morebitnega grškega izstopa iz območja evra med ponudniki ni zahodno­evropskega ali ameriškega podjetja.

Unija javno ne izraža zadržkov, je pa precej bolj brez dlake na jeziku tiskovna predstavnica ameriškega State Departmenta Victoria Nuland, ki je januarja na tiskovni konferenci na vprašanje o prodaji DEPE in DESFE povedala: »Vsem državam svetujemo, naj diverzificirajo energetske vire, kar jih bo obvarovalo pred vlogo talcev.« Naftni in plinski analitik investicijske banke Renaissance Capital Ildar Davletšin ne dvomi o tem, da zmaga Gazproma ni najbolj zaželena. »Tega si Evropa najmanj želi. Želi si konkurenčnost med dobavitelji, razvito infrastrukturo, nižje cene in diverzifikacijo virov,« je spomnil na protimonopolno preiskavo, ki jo je Unija sprožila proti Gazpromu, ter tretji evropski energetski sveženj, katerega tarča naj bi bil prav Gazprom in določa, da proizvajalci plina ne morejo biti hkrati lastniki plinovodov.

Grki med Scilo in Karibdo

»Vodstvo Gazproma se zaveda, da bodo težko postali lastniki grškega privatizacijskega dragulja. Ne zaradi cene, ampak zaradi političnih pritiskov. Velika verjetnost je, da bodo v Grčijo poskušali priti prek zasebnega podjetja,« je za Moscow Times razkril poznavalec, ki ni hotel biti imenovan. Trojanskega konja bi utegnilo igrati podjetje Sintez, ki je v rokah ruskega oligarha Leonida Lebedeva. »Grki si želijo plavati med Scilo in Karibdo. Priznali so, da obstajajo veliki pritiski, naj Rusom ne prodajo svojih energetskih podjetij,« je povedal izvršni direktor Sinteza Andrej Koroljov in zanikal namigovanja, da nameravajo za Gazprom odigrati vlogo slamnatega kupca. Za Grčijo se po njegovih navedbah zanimajo, ker utegne postati evropsko vozlišče za plin iz Sredozemlja, Severne Afrike, arabskih držav in Kaspijskega bazena. Gazprom trenutno v Grčiji pokrije kar 80 odstotkov potreb po plinu, zato noče izgubiti tržišča. Ker se sooča s pritiski doma in v tujini, bi z nakupom DEPE in DESFE konsolidiral svoj položaj v južni Evropi.

Po podatkih ruske centralne banke so neposredne ruske investicije v Grčiji leta 2009 znašale 24 milijard evrov, leto pozneje pa že 239 milijard evrov. Zadnja ruska naložba je nakup kontrolnega deleža v nogometnem klubu Paok iz Soluna ruskega poslovneža z grškimi koreninami Ivana Savvidija. »Ruskemu biznisu sem dokazal, da se mu ni treba bati grškega gospodarstva,« je povedal pripadnik 190-tisočglave grške diaspore, ki živi predvsem na obali Črnega morja in v Stavropolski regiji na Severnem Kavkazu. Ruska podjetja so pokazala tudi zanimanje za nakup grških pristanišč, letališč ter hotelske in turistične infrastrukture. »V Grčiji si ne želijo večje vloge Rusije. Vse oči so uprte v to, kako se bo končala prodaja DEPE in DESFE,« je Savvidi ocenil, da gre za lakmusov test za ruske investicije ne le v Grčiji, ampak po vsej Uniji. Leta 2011 je v Grčiji letovalo 1,7 milijona ruskih turistov, ki so zapravili več kot 1,5 milijarde evrov. Kupili so tudi 31.000 nepremičnin, ki so po priljubljenosti pri Rusih sicer šele na 15. mestu, saj vile, stanovanja in hotele raje kupujejo v Italiji, Bolgariji, ZDA, na Češkem, v Španiji in Turčiji.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber