Moskva – Natanko 14 dni po grozovitem umoru znanega odvetnika in borca za človekove pravice Stanislava Markelova in komaj 25-letne novinarke Anastazije Baburove so v Moskvi s strelom v glavo spet ubili dva človeka, nekdanjega namestnika župana Groznega Gilanija Šepijeva in gruzinskega trgovca z nafto. Dogodek zbuja strah, da se rusko glavno mesto zaradi finančne krize spet spreminja v prizorišče obračunov mafijskih tolp in umorov po naročilu kakor v burnih devetdesetih letih prejšnjega stoletja.
Od naše dopisnice
V vseh štirih primerih je šlo za umore po naročilu, razen tega pa zgodbi nimata ničesar skupnega. Zadnja umora sta bržkone posledica kriminalne dejavnosti, novinarka in odvetnik pa sta si najverjetneje podpisala smrtno obsodbo z razkrivanjem temnih strani ruske družbe.
Ruski pravosodni minister Aleksander Konovalov med incidenti ne vidi razlik in je na zasedanju odbora za človekove pravice pri ZN v Ženevi vztrajal, da smrt odvetnika in že četrte novinarke Nove Gazete nima nič z njunim delom in jo je treba obravnavati kot navadno kriminalno dejanje. S strelom v glavo so ubili tudi Ano Politkovsko, prav tako novinarko Nove Gazete in nedvomno najbolj znano novinarsko žrtev v Rusiji, kar ga pri njegovi argumentaciji ni prav nič vznemirjalo. »Nekateri argumenti vodje ruske delegacije so bili naravnost šokantni. Ti ljudje so pripravljali najobčutljivejše zgodbe, kot so korupcija, razmere v vojski in na nemirnem Severnem Kavkazu,« se je po zasedanju razburjal vodja ruskega centra za razvoj demokracije in človekovih pravic Jurij Džibladze. Meni, da je Rusija za opravljanje novinarskega poklica druga najnevarnejša država, pred njo je samo Irak. »Poročilo naše delegacije o razmerah na področju človekovih pravic ne izraža realnosti. Diplomati pravijo, da se stvari izboljšujejo in da obstaja samo nekaj manjših problemov, v resnici pa so temeljne človekove pravice čedalje huje kratene, vladavina prava je ogrožena. V nasprotju z našimi pričakovanji se s prihodom Medvedjeva ni nič izboljšalo,« je predstavil črno podobo.
Na Rusijo so v Ženevi letele najostrejše kritike prav zaradi umorov novinarjev in kratenja svobode medijev, ruski borci za človekove pravice pa so k temu dodali še ustrahovanje političnih oporečnikov. Črno piko si je Moskva prislužila tudi zaradi razmer v zaporih in diskriminacije Čečenov in Romov. Kritiko so ublažile ugotovitve, da so v boju proti rasizmu in rasnim umorom vendarle dosegli napredek.