Tisoč in ena podoba putinomanije

Polona Frelih

Zahodni mediji naravnost obožujejo Vladimirja Putina, saj skoraj ne mine dan, da mu ne bi posvetili vsaj enega članka. Pravijo mu car, diktator, nekdanji KGB-jevec in samo izjemoma izvoljeni predsednik Ruske federacije. V domovini je njegova priljubljenost pravkar dosegla rekordnih 89,9 odstotka, je pokazala oktobrska raziskava podjetja VTSIOM, kar pripisujejo uspešni ruski protiteroristični operaciji v Siriji. Odobrava jo kar 72 odstotkov Rusov, je pokazala javnomnenjska raziskava Centra Levada. Zaradi ruskega obračunavanja z Islamsko državo je putinomanija že zajela Bližnji vzhod, ruski voditelj pa je čedalje bolj priljubljen tudi med prebivalci Evropske unije in Združenih držav Amerike.

Bizarna propaganda

Putinov kult osebnosti je začel nastajati v času njegovega prvega predsed­niškega mandata, po ruski priključitvi polotoka Krim pred poldrugim letom pa njegovih podob v Rusiji ni več mogoče spregledati. V trafikah, nakupovalni središčih in celo avtomatih je na voljo v tisoč in eni različici; na majicah, čajnih skodelicah, urah ali magnetih.

»Dejstvo je, da v Rusiji kulta osebnosti ne obravnavajo več tako negativno kot v času Stalina. Zdaj postaja nekaj pozitivnega. Pod Putinom je večina Rusov začela podpirati red in stabilnost, kar se je po njihovem prepričanju zgodilo zgolj po njegovi zaslugi. Verjamejo, da je koncentracija oblasti v rokah enega človeka za Rusijo dobra,« je že leta 2011 povedal vodja Levadinega oddelka za socialne in politične raziskave Boris Dubin.

»Zahodni mediji vsakodnevno reciklirajo poročila o padanju ruskega gospodarstva, življenjskega standarda, čedalje večji izolaciji Rusije in ruskem ekspanzionizmu, za kar krivijo Putina. Tega nikoli ne podprejo s podatki. Absurdnost zahodne demonične propagande je dosegla nove bizarne višave s histerijo proti ruski vojaški podpori sekularni sirski oblasti, ki se bori proti Islamski državi in drugim džihadistom. Zahodni mediji so sprožili globalno kampanjo, v kateri Rusijo obtožujejo, da namesto vojaških oporišč Islamske države napada ‘prijateljske džihadiste’, ki jih podpira Zahod. Takšno poročanje, ki ga spremljajo ponarejene fotografije, se je začelo, še preden je Rusija izvedla prvi napad!« je James Petras kritičen v članku z naslovom Putin in mediji: demonološka šola novinarstva. Opozarja, da verjet­no ni naključje, da je »glavni demon zahodnih medijev tudi največja ovira enopolnemu ameriškemu imperiju«.

Sporni observatorij

Da takšnemu poročanju verjamejo le še redki, se je mogoče prepričati že z bežnim vpogledom v komentarje pod članki o Rusiji v vodilnih svetovnih medijih. Pod Guardianovim člankom Zaradi zadnjih zračnih napadov iz Alepa beži na desettisoče ljudi, v katerem Rusijo obtožujejo, da so njeni napadi v Siriji zahtevali številne civilne žrtve, se mnogi bralci sprašujejo, zakaj se mediji še vedno sklicujejo na skrajno sporni Sirski observatorij za človekove pravice s sedežem v Londonu, ki ga predstavlja en sam človek – sirski emigrant Rami Abdulrahman. Sirijo je zadnjič obiskal pred 15 leti, kar je razkrila ruska televizijska postaja v angleškem jeziku RT, ki je na youtubu že zdavnaj postala najbolj gledana televizijska postaja. Bralci in gledalci so željni alternativnih novic.

»Kot predstavniki na realnosti temelječe globalne skupnosti bi se vam radi zahvalili in izrazili podporo odločitvi Ruske federacije, da zagotovi humanitarno in vojaško podporo Siriji, njenim oboroženim silam ter demokratično izvoljenemu predsed­niku, Bašarju al Asadu. Bori se proti teroristom, ki jih podpira mednarodna skupnost pod vodstvom ZDA. Kot glas razuma in sila za pravičnost uživate podporo Sircev, Rusov in drugih državljanov sveta, ki imajo vest,« se je pod pismo v podporo Putinu podpisalo 85 tisoč ljudi z vsega sveta, tudi iz Slovenije.

Nič več bavbav

Na facebooku je nastala spletna stran Američani za Putina, kar dokazuje, da uživa simpatije tudi čez lužo. »Po Ameriki se širi fenomen. Rusija – bavbav iz hladne vojne – je postala država s predsednikom, za katerega Američani navijajo, ameriški politiki in mediji pa ga demonizirajo. Putinovi navijači sploh niso njegovi zagovorniki. Gre predvsem za Američane, ki si želijo, da bi ameriški predsednik za Američane naredil to, kar ruski voditelj počne za Ruse. Pri njem so na prvem mestu nacionalni interesi, Obama pa na prvo mesto postavlja interese mednarodne skupnosti, je ta fenomen analizirala ameriška blogerka Susan Duclos.

Pri britanskem tabloidu Daily Express so izvedli javnomnenjsko raziskavo in ugotovili, da kar 70 odstotkov njihovih bralcev podpira rusko operacijo v Siriji, pa čeprav jo britanska oblast in mediji vsakodnevno kritizirajo. So oblast in mediji izgubili stik z realnostjo?

Če že, na Zahodu Putina občudujejo na skrivaj, na Bližnjem vzhodu pa to počnejo kar javno. Po poročanju AP je njegove portrete v zadnjem času mogoče opaziti na številnih poslopjih in avtomobilih v Siriji, Iraku, Libanonu in celo Egiptu. »Putin ukrepa, ne pa samo govori,« je Sohban Elevi iz Damaska ubesedil glavni razlog tega navdušenja. Sirski verski voditelj Maa­mun Rahmeh je Putina označil za »velikega in ljubljenega voditelja, ki je uničil mit samopoveličevane Amerike«. Po besedah Samira Hadada iz Homsa »je rusko posredovanje močno dvignilo moralo Svobodne sirske vojske in sirskega naroda. Predsednik Putin ima karizmo in vse bolj očitno postaja, da svetovni voditelji na skrivaj podpirajo njegovo intervencijo.«

Njegove portrete že prodajajo tudi v Iraku. »Rusija se ne igra igric, ampak rešuje probleme. To počne tiho in učinkovito, ne kot Američani, ki želijo vse početi pred kamerami,« je povedal 21-letni Iračan Husein Karim. Tako kot njegovi vrstniki je na družbenih omrežjih objavil karikaturo, na kateri jezni Putin brez majice za ovrat­nik drži voditelja Islamske države Abu Bakra al Bagdadija in mu govori: »Kam pa misliš, da greš? Zmlel te bom v prah.« Al Bagdadi v telefon panično zakriči: »Obama, reši me!«

𝕏   Facebook   Telegram   Viber