Moskva – Ob 90. obletnici oktobrske revolucije je po raziskavi Fundacije za javno mnenje kar 40 odstotkov Rusov ocenilo, da je bila boljševistična revolucija nekaj pozitivnega, le devet odstotkov pa je to poglavje ruske zgodovine označilo za nacionalno katastrofo. Rusi so prav tako še vedno precej bolj naklonjeni komunističnim voditeljem, kot sta bila Vladimir Ilič Lenin in Josip Visarionovič Stalin, kot pa denimo ruskemu carju Nikolaju II., ki so ga boljševiki skupaj z ženo in petimi otroki usmrtili, potem ko so jih leto dni zadrževali v hišnem priporu v Jekaterinburgu.
Od naše dopisnice
Rusko vrhovno sodišče je natanko dan po okrogli obletnici revolucije zavrnilo zahtevo potomcev družine Romanovih, da se pripozna, da je bila ruska carska družina žrtev politične represije. »Ruske oblasti še vedno nočejo obsoditi boljševizma,« se je na razsodbo odzval njihov odvetnik German Lukjanov.
Po razpadu Sovjetske zveze se je začelo uničevanje komunističnih simbolov, praznik velike boljševistične revolucije 7. novembra pa so preimenovali v praznik sloge in sprave. Pred tremi leti je ruski predsednik Vladimir Putin ukinil tudi ta praznik in ga nadomestil s praznikom narodne enotnosti, ki ga v Rusiji praznujejo 4. novembra. Ob številnih preimenovanjih praznika je podpora strmo padala tudi Ruski komunistični partiji, ki so ji vseskozi ostali zvesti le vojni veterani in upokojenci. Zdaj vse kaže, da se bo poleg Enotne Rusije samo še komunistom uspelo prebiti v parlament. Javnomnenjske ankete pred decembrskimi parlamentarnimi volitvami so namreč Komunistični stranki namerile kar 17-odstotno podporo.
Obletnice oktobrske revolucije, ki je bila sredi minulega tedna, za nabiranje političnih točk ni izkoristila le Komunistična stranka, pač pa politiki vseh barv in prepričanj. Vladajoča Enotna Rusija je praznik zaznamovala z razkošno vojaško parado, s kakršno so leta 1941 v Moskvi proslavili odhod sovjetskih vojakov na fronto. Na ta način se je elegantno izognila kritikam tistih, ki bi čase rdečega terorja, med katerim je bilo pomorjenih 27 milijonov ljudi, najraje pozabili, hkrati pa je zadovoljila vse večje število Rusov, ki se tega obdobja spominjajo z nostalgijo. »Danes obeležujemo 66. obletnico veličastnih dogodkov, ki so pred pogubo rešili svet,« se je omembi boljševistične revolucije v govoru izognil član Enotne Rusije, moskovski župan Juri Lužkov.
Sergej Mironov, predsednik Pravične Rusije, ki se ji po zadnjih javnomnenjskih raziskavah sploh ne bo uspelo prebiti v parlament, je ukinitev praznika označil za napako. »Imamo veličastno oktobrsko revolucijo, ki ni spremenila le ruske zgodovine, ampak je spremenila potek dogodkov po vsem svetu. Pravična Rusija se zavzema za uvedbo novega socializma 21. stoletja. Prihodnost Rusije je v socializmu,« je na predvolilnem zborovanju v Volgogradu poudaril Mironov.
Komunisti so svoj največji praznik obeležili z množičnimi demonstracijami, ki so se jih poleg 20 tisoč domačih komunistov udeležili tudi njihovi somišljeniki iz kar 63 držav, med drugim iz Čila, Irana in Velike Britanije. »Ponovna vzpostavitev socializma v Rusiji, kjer zdaj prevladuje gnili kapitalizem, je realističen, vendar dolgoročen cilj,« je pretežno ostarelo množico, zbrano v središču Moskve, spodbujal John Foster, sekretar Komunistične partije Velike Britanije. Ob obletnici napada na zimski dvorec v Sankt Peterburgu, do katerega je po starem koledarju prišlo 25. oktobra 1917, so ruski komunisti v skladu s tradicijo obiskali tudi Leninov mavzolej in Stalinov grob ob Kremeljskem zidu.