Moskva – Ruski in turkmenski predsednik, Dmitrij Medvedjev in Gurbangulij Berdimuhamedov, na sredinem srečanju nista podpisala dogovora, po katerem naj bi Gazprom v tej plinsko bogati sredneeazijski državi gradil plinovod Vzhod-Zahod, s pomočjo katerega bi Rusija okrepila nadzor nad kaspijskim plinom. Do tamkajšnjih ogromnih zalog plina se poskušata dokopati tudi EU in ZDA, saj brez njih evropsko-ameriški plinski projekt Nabucco, s katerim želi Evropa zmanjšati odvisnost od Rusije, nima prave prihodnosti.
Od naše dopisnice
Berdimuhamedov je predsednik Turkmenistana od leta 2006, ko je nasledil samodržca Saparmurata Nijazova, bolj znanega kot Turkmenbaši. S prihodom novega predsednika se je ta srednjeazijska diktatura, ki je bila primerljiva kvečjemu s Severno Korejo, vendarle nekoliko omehčala.
Čeprav sta Berdimuhamedova v Moskvi sprejela tako predsednik Medvedjev kot premier Putin, Moskvi in Ašhabadu ni uspelo doseči dogovora, po katerem naj bi ruski plinski monopolist Gazprom v prihodnjih štirih letih v tej plinski oazi gradil plinovod, po katerem naj bi turkmenski plin pripeljali do prav tako ruskega kaspijskega plinovoda. Tega so se najbolj razveselili v Washingtonu in Bruslju, saj to pomeni, da Evropa še lahko računa na turkmenski plin, brez katerega je vprašljiva prihodnost projekta Nabucco. Ta naj bi do evropskih porabnikov pripeljal plin iz Kaspijskega bazena in Evropo rešil tako odvisnosti od Ukrajine kot ruskega plina.
»Ta projekt je samo na papirju, zato se o njem ni vredno pogovarjati,« je Nabucco raztrgal predsednikov zunanjepolitični svetovalec Sergej Prihodko. Zatrdil je, da dogovor med Rusijo in Turkmenistanom ni padel v vodo zaradi nesoglasij, pač pa zato, ker je treba uskladiti podrobnosti. Napovedal je, da bodo to storili do junijskega gospodarskega foruma v Sankt Peterburgu ali pa vsaj do julijskih konjskih dirk v turkmenskem glavnem mestu Ašhabadu.
Ruski poslovni dnevnik Vedomosti v današnji izdaji nasprotno poroča, da za sklenitev dogovor pravega interesa nista pokazali niti ruska niti turkmenska stran. Ruska zato, ker Gazprom zaradi finančne krize ne more zagotoviti milijarde dolarjev, potrebne za izgradnjo 600-kilometrskega plinovoda, Turkmenistan pa naj bi imel politične zadržke zaradi izgradnje alternativnega plinovoda Nabucco.
Memorandum o modernizaciji ukrajinskega sistema plinovodov, ki sta ga v začetku tedna podpisali Evropska unija in Ukrajina, je za Moskvo brez dvoma še bolj boleč udarec. Po premieru Putinu in predsedniku Medvedjevu so dogovor ostro obsodili še pri Gazpromu. »Glede na to, da sta naša transportna sistema zelo povezana in da je ukrajinski sistem plinovodov ključen za izvoz našega plina, bi moral Gazprom potrditi vsake predvidene spremembe zmogljivosti ukrajinskega plinovoda. Tega nismo mogli storiti, zato bo to negativno vplivalo na naše izvozne pogodbe, pa tudi na črpanje ruskega in srednjeazijskega plina. To utegne boleče vplivati na vso Evrazijo,« je zagrozil Oleg Aksjutin, ki vodi Gazpromov oddelek za transport in podzemna skladišča.