Rusko tožilstvo je v začetku februarja vložilo novo obtožnico proti nekdanjemu prvemu človeku propadlega naftnega velikana Mihailu Hodorkovskemu, ki v strogo varovanem sibirskem zaporu preživlja osemletno zaporno kazen zaradi goljufij in utaje davkov. Zdaj je obtožen še kraje in pranja denarja v skupni vrednosti več kot 23 milijard dolarjev. Če bo spoznan za krivega, o čemer skorajda nihče ne dvomi, mu grozi dodatnih 15 let zapora. Zagovorniki teze o še enem politično motiviranem procesu opozarjajo na dvojna merila. S takšnim izogibanjem davkom, kakršno očitajo Jukosu, si je menda mazala roke tudi državna naftna družba Rosneft.
Mihailu Hodorkovskemu so začeli okoli vratu stiskati novo zanko prav v dneh, ko je ruski predsednik Vladimir Putin priredil tradicionalni sprejem za podjetnike. Na presenečenje mnogih je bi sprejem spet v kremeljski Katarinini dvorani, kjer se je gospodarska elita zadnjič zbrala pred petimi leti, ko sta se Putin in Hodorkovski pred številnimi kamerami zapletla v nič kaj prijazen dialog. Usoda sprejemov v Katarinini dvorani je bila takrat zapečatena, preselili so jih na manj elitno lokacijo. V letošnji vrnitvi na kraj »zločina« zato mnogi vidijo nič manj kot gesto, s katero je hotel Putin pokazati, da je dokončno naredil križ čez Hodorkovskega.
Padlega ruskega oligarha Mihaila Hodorkovskega, čigar premoženje je pred aretacijo znašalo bajnih 15 milijard dolarjev, in njegovega tesnega sodelavca Platona Lebedeva obtožnica bremeni, da sta med letoma 2001 in 2003 okradla Jukos za več kot 23 milijard dolarjev. Nafto, načrpano v Jukosovih podružnicah, sta domnevno poceni prodajala slamnatim podjetjem v davčnih oazah v ruski republiki Mordoviji in avtonomni pokrajini Evenkiji, potem pa so jo ta prodajala naprej po tržnih cenah. Tako sta se spretno izogibala plačevanju davkov in dobiček pridno spravljala v lasten žep.
Hodorkovski, ki je že odsedel polovico osemletne zaporne kazni in bi lahko zdaj zaprosil za pogojni izpust, je novo obtožnico označil za sramotno farso, ki mu prinaša še več osamljenih sibirskih let. »Pričakovati je še eno sojenje na podlagi ponarejenih dokazov, pričanj prestrašenih in zapeljanih lažnih prič in hitrih obsodb,« je kot jasnovidec svojo usodo napovedal Hodorkovski.
Skupina dvajsetih dobro plačanih odvetnikov nesrečne dvojice opozarja na selektivno pravico. »Goljufivo poslovanje«, kakršno očitajo Jukosu, je namreč v ruskih naftnih podjetjih Rosneft, Sibneft in Lukoil menda močno razpaseno. Tem podjetjem, zanimivo, nihče ne očita poslovanja v nasprotju z zakonodajo.
Nova obtožba proti političnemu zaporniku št.1 v Rusiji ni dvignila veliko prahu. Akcija Hodorkovski namesto Putina, ki jo je v Moskvi organiziralo gibanje Zavest, je bila ena redkih javnih protivladnih manifestacij. Precej več si je dal z novo obtožnico opraviti Washington, ki je uporabil najostrejše besede doslej. Ruskim oblastem je dal vedeti, da je njihovo ravnanje načelo ugled države in omajalo zaupanje v ruski pravosodni sistem.
H konkretnim sankcijam poziva predsednik kongresenega odbora za zunanjo politiko Tom Lantos. V pismu State Departmentu je obudil idejo o izključitvi Rusije iz skupine G8, ki so jo ZDA prvič omenile pred štirimi leti, ko je bil Hodorkovski aretiran. »Vodilne predstavnike Jukosa so zaprli zaradi političnega udejstvovanja, ki je ogrožalo totalitarni režim ruskega predsednika Putina,« je v pismu, ki ga je objavil ruski dnevnik Kommersant, nič kaj diplomatsko zapisal Lantos.
Uradni Moskvi se na obtožbe ne zdi vredno odgovarjati. In brez nove obtožnice ji najverjetneje tudi ne bi bilo treba. Človeka, ki po mnenju Kremlja z igranjem na politične karte prikriva dejstvo, da se je dokopal do premoženja s kriminalom, so namreč s premestitvijo v zapor v Sibiriji nedvomno zapisali postopni pozabi.