Moskva – Ameriški republikanski senator John McCain je pri spletnem časopisu Pravda objavil mnenjski članek, v katerem je ostro kritiziral ruskega predsednika Vladimirja Putina. Z napadom, ki je bil pretežno ad hominem, je odgovoril na Putinovo kolumno v New York Timesu, v kateri je ta kritiziral ameriški militarizem in zagovarjal rusko vztrajanje pri mednarodnem pravu.
Polona Frelih, dopisnica
McCain je eden najostrejših kritikov Rusije, predvsem pa Putina, in je znan zlasti po svoji izjavi, da je pogledal Putinu v oči in videl samo K, G in B, s čimer je parafraziral izjavo nekdanjega ameriškega predsednika Georgea Busha, ki je po srečanju s Putinom na Brdu pri Kranju dejal, da je Putinu pogledal v oči in videl njegovo dušo. Tokrat je Putina označil za »kvazi diktatorja, ki s pomočjo korupcije, represije in nasilja vlada propadli petrodolarski državi«.
Državljanom Rusije je položil na srce, da je sam bolj proruski od režima, ki jih zlorablja, in dodal, da se zaveda, da sami v ruskih medijih nikoli ne bi mogli objaviti tako ostrega komentarja, kar je seveda posledica globokega nepoznavanja ruske realnosti, saj so zlasti na ruskih spletnih forumih do oblasti kritični komentarji zelo pogosti.
Opozicija brani Putina
Putinov prvi odziv je bil, da z McCainovo korespondenco ni seznanjen, potem pa je nadvse mirno dejal, »da ima McCain vso pravico do svojega mnenja, vendar pa dejstvo, da je komentar objavil v Pravdi, kaže na popolno pomanjkanje informacij o Rusiji, saj komunistična Pravda nima več takšnega vpliva, kot ga je imela v Sovjetski zvezi. Putin je poudaril tudi, da v njegovem članku »ni bilo nikakršnega protiamerikanizma, ampak samo iskrena predstavitev stališč. Treba je pozorno brati. Sem pošten, saj je le tako mogoče identificirati probleme.« Na sklepno večerjo ob jubilejnem desetem srečanju Valdajskega kluba so bili kot ponavadi povabljeni novinarji in intelektualci iz vsega sveta in tokrat prvič tudi predstavniki ruske opozicije.
»Sem živ dokaz, da ruski mediji niso tako zelo cenzurirani, kot si to predstavlja McCain. Putina sem kritiziral do neskončnosti, vendar sem še vedno živ in zdrav,« ga je v bran vzel celo njegov ostri kritik Nikolaj Zlobin.
Tudi sicer McCainov apel v Rusiji ni padel na plodna tla, saj je Ameriki nenaklonjenih čedalje več Rusov. 35 odstotkov jih ima o ZDA slabo oziroma zelo slabo mnenje, je pokazala javnomnenjska raziskava državne VTsIOM, kar je najslabši rezultat od leta 2008. Udeleženci večerje so Putinu izrekali hvalo, ker je »osebno preprečil zaostrovanje sirske krize«, le redki pa so izrazili mnenje, da je diplomatski načrt o uničenju sirskega kemičnega orožja zgolj dimna zavesa, s katero je zameglil dejansko temo – vojne zločine sirskega predsednika Bašarja al Asada.
Slišati je bilo mogoče tudi, da je z dogovorom postal »talec, ki bo moral odgovarjati, če bo sporazum padel v vodo,« na kar je odgovoril, »da ni stoodstotnega jamstva, da bodo proces pripeljali do konca, vendar dosedanji razvoj dogodkov vliva optimizem«. Slišati je bilo tudi vprašanje, ali bi jim Asada uspelo prepričati v dogovor, če nad njim ne bi visela grožnja vojaške intervencije, na kar je odvrnil, da grožnja s silo ni zdravilo za vse mednarodne probleme, in poudaril, da je pred kakršnimkoli razmišljanjem o vojaškem posredovanju treba priti do dna vprašanju, čigavo maslo je pravzaprav kemični napad. Putin še naprej trmasto vztraja, da je šlo za provokacijo upornikov, saj sirska vojska že dolgo ne uporablja streliva sovjetske izdelave, kakršno je bilo menda uporabljeno v napadu.
V svoji prvi debati v okviru Valdajskega kluba strokovnjakov, ki so jo v živo prenašale državne televizije, se je Putin zavzel za pluralizem v Rusiji ter mednarodnih odnosih, dejal je, da se Rusija demokratizira, vendar ne tako, kot bi si želeli kolegi iz tujine, na vprašanje o prepovedi gejevske propagande pa se je pošalil, »da njegovemu kolegu Silviu Berlusconiju sodijo, ker živi z žensko. Če bi bil gej, bi ga vsi pustili pri miru.« Sledil je gromek smeh, ki je trajal več minut.