Zasegli kultno okoljevarstveno ladjo

Polona Frelih, dopisnica

Dramatična protestna akcija v Barentsovem morju, kjer se nahaja prva ruska »offshore« naftna ploščad na Arktiki, se je začela prejšnjo sredo, ko sta se nanjo poskušala povzpeti dva aktivista. Aretirali so ju pripadniki ruske obalne straže, ki so med akcijo izstrelili celo opozorilne strele.

V petek so se v slogu filmskih komandosov s helikopterja na ladjo spustili agenti ruske tajne službe FSB, ki so ladjo zasegli in pridržali vseh 30 aktivistov iz Argentine, Avstralije, Brazilije, Velike Britanije, Kanade, Nizozemske, Finske, Francije, Italije, Danske, Nove Zelandije, Poljske, Rusije, Švedske, Švice, Turčije, Ukrajine in Združenih držav Amerike. Ruski preiskovalci so proti njim vložili obtožnico zaradi piratstva, za kar je zagroženih do 15 let zapora in denarna kazen v višini skoraj 20.000 evrov.

»Kadar tuja ladja, polna elektronske tehnične opreme in skupine ljudi, ki zase pravijo, da so aktivisti okoljevarstvene organizacije, poskuša zavzeti naftno ploščad, potem je logično, da se pojavijo dvomi o njihovih namenih. Gre za kratenje državne suverenosti in ogrožanje okoljske varnosti celotne regije,« je pojasnil tiskovni predstavnik ruskega preiskovalnega komiteja Vladimir Markin.

Ogrožena deviška Arktika

Okoljski aktivisti vztrajajo, da so s svojo akcijo poskušali opozoriti na grožnjo črpanja nafte v deviških vodah Arktike, kjer so do zdaj namesto naftnih multinacionalk, kot so ExxonMobil, Eni, Statoil, predvsem pa ruskih državnih velikanov Gazproma in Rosnefta, kraljevali polarni medvedje, mroži in redke morske ptice. Če sodimo po Greenpeaceovi študiji, »offshore« črpanje nafte na Arktiki ogroža ruski obalni pas, podjetja, ki tam črpajo nafto, pa nimajo pripravljene strategije spoprijemanja z morebitnimi naftnimi izlivi.

»Miroljubni aktivizem je ključen, kadar vlade iz vsega sveta ignorirajo znanstvena opozorila o podnebnih spremembah na Arktiki in drugje po svetu. Z absurdnimi obtožbami nas ne bodo zastrašili,« se je odzval izvršni direktor Mednarodnega Greenpeacea Kumi Naidoo in dodal, da je prejel že skoraj pol milijona pisem z izrazi podpore.

Nelegalna operacija?

Rusko operacijo je označil za nelegalno, češ da se je Greenpeaceova ladja, ki je registrirana na Nizozemskem, v času zasega nahajala v mednarodnih vodah. Ruska stran vztraja, da je bila v ekskluzivni ruski ekonomski coni. Črpanje nafte v občutljivem ekosistemu Arktike je mogoče predvsem zaradi taljenja ledu kot posledice globalnega segrevanja ozračja.

Arctic Sunrise je bil zasidran tudi v Kopru

Ledolomilec Arctic Sunrise, s katerim so nekoč lovili tjulnje, spada med eno od treh razvpitih ladij Greenpeacea. Med svojo prvo aktivistično plovbo je bil v Severnem morju in severovzhodnem Atlantiku, kjer so dokumentirali onesnaženje zaradi razlitja nafte, od takrat pa je sodeloval v protestnih akcijah po vsem svetu. Bil je v bližini severnega pola, v Rossovem morju na Antarktiki, plul pa je tudi po reki Kongo in Amazonki.

Leta 1997 je kot prva ladja obkrožila otok James Ross na Antarktiki, kar je bilo mogoče šele po razpadu 200 metrov debele ledene police, ki je otok povezovala s celino. V Južnem oceanu je skupaj s sestrsko ladjo Esperanza protestirala proti japonskemu lovu na tjulnje, med nezakonitim lovom na patagonske zobate ribe je preganjala piratske ribiče, postavila se je nasproti tudi ameriškim raketnim poskusom v okviru obrambnega raketnega programa »Zvezdne steze«.

Na arktični odpravi ni prvič, saj je pred tem okoljske spremembe spremljala na Aljaski, postavila se je nasproti Northstaru, »offshore« naftnemu projektu British Petroleuma, več mesecev pa je bila aktivna tudi na Grenlandiji. Ladja z zeleno obarvanim trupom, napisom Greenpeace in motivom ptice v letu, ki za sabo pušča mavrico, se je aprila letos ustavila tudi v Kopru, kamor so okoljevarstveni aktivisti prispeli v okviru kampanje Podprimo morju prijazne ribiče, s katero je Greenpeace podprl male ribiče v Evropski uniji.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber