Moskva – »Namestili se bomo na ozemlju katere od držav, ki imajo do nas pozitiven odnos,« je takoj po prestopu gruzinske meje izjavil tiskovni predstavnik ruskih kopenskih sil general Igor Konašenkov. V sredo pozno zvečer so Gruzijo zapustili še zadnji ruski vojaki, ki so tam vztrajali vse od razpada Sovjetske zveze. Na območjih zamrznjenih konfliktov v Južni Osetiji in Abhaziji sicer še ostajajo ruski pripadniki mednarodnih mirovnih enot in prav pod njihovo krinko je Rusija v gruzinski separatistični pokrajini Abhaziji v zadnjih dneh menda celo okrepila svojo vojaško navzočnost. Zaradi navzočnosti ruske vojske v Gruziji in Moldaviji zahodne podpisnice zavračajo ratifikacijo sporazuma o konvencionalnei oborožitvi, na katerega je Rusija pred kratkim razglasila moratorij.
Od naše dopisnice
Prihod 150 ruskih vojakov in opreme iz Gruzije v sosednjo Armenijo so kljub pozni nočni uri spremljali številni, predvsem ruski mediji, kar še zdaleč ni naključje. S predčasnim umikom iz nekdanjih sovjetskih oporišč v Gruziji hoče Moskva namreč dokazati, da nima nikakršne vloge pri zadnjih nemirih v Gruziji in da drži besedo.»Po rusko-gruzinskem sporazumu bi se morali umakniti leta 2008, ampak mi smo to storili prej. Ruskih enot ni več v Gruziji, z izjemo ruskih pripadnikov mirovnih enot Skupnosti neodvisnih držav v Abhaziji in ruskih vojakov v mednarodnih mirovnih enotah v Južni Osetiji,« je sporočil Aleksander Maslov, vodja ruskih kopenskih sil. Tbilisi opozarja, da je Rusija najpomembnejše zamolčala. Po včerajšnjem umiku iz oporišča v črnomorskem mestu Batumi na jugu države je Gruzija res prevzela nadzor tudi nad tretjo sovjetsko vojaško bazo, medtem ko je usoda baze Gudauta v Abhaziji še vedno neznanka. Rusija sicer vztraja, da se je umaknila tudi od tam, ker pa imajo nadzor nad tem območjem proruski separatisti, dejanskega stanja ni mogoče ugotoviti.
Tbilisi trdi, da je Rusija v zadnjih dneh svojo navzočnost v Abhaziji celo okrepila, kar v Moskvi odločno zanikajo. »Rusija je poslala v Abhazijo dodatno vojaško opremo, pa tudi 200 vojakov,« je v televizijskem nagovoru, denimo, sporočila predsednica gruzinskega parlamenta in predsednikova desna roka Nino Burdžanadze. Hkrati je objavila, da bo izrednih razmer v Gruziji konec v petek 16. novembra, kar je brez dvoma predvsem posledica pritiska iz tujine. »Saakašviliju sem sporočil, da so njegovi nedavni ukrepi močno omadeževali njegovo podobo demokratičnega voditelja,« je gruzinskega predsednika v telefonskem pogovoru okrcal Joe Biden, demokratski senator in vodja senatnega odbora za zunanje zadeve. Ameriškega padlega angela je pozval k medijski svobodi in k svobodnim in poštenim predčasnim predsedniškim volitvam, ki bodo 5. januarja. Na začetku dvodnevnega uradnega obiska je Saakašviliju posredoval podobno sporočilo Evropske unije tudi bolgarski premier Sergej Stanišev.
Saakašvilijev izzivalec na predčasnih predsedniških volitvah bo Levan Gačečiladze, skupni predsedniški kandidat opozicije. »Po izvolitvi bom ustanovil posebno sodišče, na katerem se bo odločalo o Saakašvilijevi usodi. Zame je prešibak in preveč prestrašen, da bi lahko vodil nekdanjo sovjetsko republiko,« je napovedal trgovec z vinom Gačečiladze. Še pred kratkim je bil Saakašvilijev tesni zaveznik in je leta 2004 vodil celo njegovo predsedniško kampanjo.