Moskva – V ruskem glavnem mestu je potekala vrsta srečanj, ki so bila namenjena tesnejšemu povezovanju na posovjetskem ozemlju. Na zasedanju Organizacije dogovora o kolektivni varnosti (ODKV), s katerim si Rusija v luči širitve zveze Nato prizadeva ohraniti vodilno vlogo na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze, so se zbrali zunanji in obrambni ministri Rusije, Kirgizije, Armenije, Belorusije, Uzbekistana, Tadžikistana in Kazahstana, v Kremlju pa je bilo vrhunsko zasedanje carinske unije med Rusijo, Belorusijo in Kazahstanom. Na njem sta si prvič po ostrem sporu v roke segla ruski predsednik Dmitrij Medvedjev in beloruski predsednik Aleksander Lukašenko, ki sta končala energetski spor, zaradi česar se je oddahnila tudi Evropa. Istočasno sta se temu vprašanju posvetila tudi ruski in beloruski premier Vladimir Putin in Sergej Sidorski, ki pa oreha spora nista uspela streti.
Od naše dopisnice
Dosežke zasedanja Organizacije dogovora o kolektivni varnosti, ki je nekakšen ruski odgovor na zvezo Nato, so povsem zasenčila razkritja WikiLeaks, po katerih naj bi zveza Nato skovala načrt, da pred morebitno rusko agresijo zaščiti Litvo, Latvijo in Estonijo. Na domnevni hudičevski Nato se je odzval ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ki je pod vprašaj postavil vso integriteto zveze Nato: »Pojavlja se vprašanje, kdaj so bili pri Natu iskreni. Ko so se z nami dogovarjali o partnerstvu, ali ko so se za zaprtimi vrati pogovarjali o kontradiktornih vprašanjih.« Dodal je, da so Natovi načrti začeli nastajati decembra 2009, hkrati s prvim vrhunskim zasedanjem sveta Nato-Rusija po gruzinsko-ruski vojni, kar še dodatno potrjuje dvoličnost Severnoatlantskega zavezništva. »Zastavili smo vprašanja in menim, da imamo pravico terjati odgovore,« je bil odločen prvi ruski diplomat. V Natu se na razkritja niso odzvali in generalni sekretar Anders Fogh Rasmussen je le ponovil že znano stališčče, »da Rusije ne obravnavajo kot sovražnika in da si želijo ohraniti pozitivno atmosfero partnerstva z zasedanja v Lizboni.«
Članice ODKV so sicer sprejele dogovor o mirovnih operacijah v primeru izrednih razmer, kot so bili aprilski nemiri v Kirgiziji, njihove enote pa so pripravljene sodelovati tudi v mirovnih operacijah z mandatom varnostnega sveta Združenih narodov. Dosežen je bil tudi dogovor o prodaji naprednih ruskih protiraketnih sistemov S-300 Kazahstanu, s čimer želi Rusija zagotoviti boljšo zaščito »skupnega obrambnega prostora«.
Istočasno pa je v Kremlju potekalo vrhunsko zasedanje carinske unije med Rusijo, Belorusijo in Kazahstanom, ki je bil tudi prva priložnost za pogovor na štiri oči med Lukašenkom in Medvedjevom po sporu, v katerem so ruske državne televizije beloruskega predsednika označile za lažnivca z okrvavljenimi rokami. V nemilost je padel, ker naj bi požrl že dano obljubo o priznanju gruzinskih separatističnih pokrajin Južne Osetije in Abhazije. Odnosi med sosedama so že dolgo načeti tudi zaradi trgovinskih vojn, povezanih z mesom, mlekom, predvsem pa energetiko, kjer so, kot kaže, vendarle uspeli presekati gordijski vozel.
Rusija je do zdaj vztrajala, da bo Belorusiji brez uvoznih carin dobavljala nafto namenjeno zgolj domači porabi, za tisto, ki jo obdelajo v svojih rafinerijah in po višjih cenah prodajo naprej na zahod, pa ji bodo zaračunavali carine. Zdaj je obveljalo, da ji bodo tudi po 1. januarju 2011 vso nafto dobavljali brez uvoznih dajatev, vendar bo morala Belorusija Rusiji izplačati vse izvozne dajatve, ki jih prejme od tretjih držav. Belorusko vodstvo se je moralo zavezati tudi, da bodo podpisali vse dokumente, povezane s skupno carinsko unijo. Sporazum, s katerim bo Belorusija prihranila kar 4 milijarde dolarjev, je dobra novica predvsem za Lukašenka, ki se bo na predsedniških volitvah 19. decembra potegoval za še en mandat, pa tudi za Evropo, ki se je bala še ene zimske plinske vojne. Belorusija je namreč že junija zagrozila, da bo zaradi spora ustavila transport ruskega plina čez svojo državo.
Polona Frelih