Moskva – Sedmega maja 2008 je takrat komaj 42-letni Dmitrij Medvedjev postal najmlajši vodja Rusije po zadnjem ruskem carju Nikolaju II., zato so se ruski mediji ob njegovi drugi obletnici predsedovanja s še toliko večjim veseljem posvetili bilanci njegovih dosedanjih dosežkov. Njihova glavna ugotovitev je, da je prvo leto še iskal lasten politični slog, že naslednje leto je sprožil številne projekte modernizacije države. Ker gre za dolgoročne projekte, je za zdaj težko ocenjevati njihovo učinkovitost, so zapisali pri Kommersantu, kjer so kot njegov največji dosežek poudarili javno razpravo o problemih in začetek iskanja mogočih rešitev.
Od naše dopisnice
Za Medvedjeva je bilo prvo leto po vselitvi v Kremelj zelo zahtevno. Ne zgolj zato, ker je stopil v čevlje, ki jih je pred njim kar osem let nosil še zdaj najbolj priljubljen ruski politik Vladimir Putin, ampak ker je bilo to leto polno izzivov. Zgodila se je vojna v Gruziji ter globalna gospodarska kriza, ki je ruskemu vodstvu po mnenju političnega analitika Leonida Radzihovskega dodobra odprla oči.
S krizo se je porušila »ideologija cevi« oziroma ruska vera v to, da je samo z energetskim bogastvom mogoče doseči napredek in spreminjati svet. Druga lekcija je spoznanje o nujnosti tehnološke modernizacije države, katere prvi pogoj so politične reforme. Radzihovski je prepričan, da brez strateškega partnerstva z Združenimi državami Amerike ne bo mogoče modernizirati Rusije: »Če bo Rusija sodelovanje zavrnila, to pomeni, da se odpoveduje modernizaciji. Zgodovina kaže, da imajo države, ki so se uspešno modernizirale (Evropa po drugi svetovni vojni, Koreja leta 1960, Japonska leta 1950 ter Kitajska leta 1990) eno skupno točko. Z Združenimi državami jih niso povezovali samo vljudnostni odnosi in trgovinska menjava, ampak so vsaka na svoj način z njimi pripravile strateško partnerstvo.« To je po njegovem mnenju tudi glavni izziv za Medvedjeva, ki je svoje drugo leto posvetil prav modernizaciji.
Med »njegovimi« najpomembnejšimi projekti je Skolkovo, ki naj bi postal ruska Silicijeva dolina, borba proti korupciji, reforma notranjega ministrstva in sistem zaporov ter demokratizacija političnega sistema. Med visokoletečimi načrti in dejanskim stanjem zdaj zeva globok prepad. V času Medvedjevih pozivov k humanejšemu pravosodnemu sistemu je v zloglasnem moskovskem priporu v sumljivih okoliščinah umrl odvetnik Sergej Magnitckij, ki je na sodni proces čakal zaradi domnevne utaje davka, pred dnevi pa je podobna usoda doletela še podjetnico Vero Trifonovo, osumljeno goljufije.
Nič drugače ni na področju boja proti korupciji. V zadnjih mesecih so se razkrili hudi škandali. Prvi je povezan z nemškim avtomobilskim podjetjem Daimler AG, ki naj bi posameznikom na ruskem obrambnem ministrstvu v letih od 2000 do 2005 za zmago njihovih vozil mercedes na razpisu plačali več kot pet milijonov evrov.
Podobna zgodba naj bi se odvila tudi na generalnem državnem tožilstvu, kjer naj bi ameriški računalniški gigant Hewlett-Packard za podkupnine izplačal kar osem milijonov.