Moskva – Provokativni nastop dekliške zasedbe Pussy Riot, ki je pred marčnimi predsedniškimi volitvami na oltarju osrednje moskovske katedrale Kristusa Odrešenika med »pankovsko molitvijo« prosila za konec Putinovega režima, je sprožil razprave o vlogi Ruske pravoslavne cerkve v sodobni Rusiji.
Sociologi, politologi in predstavniki cerkve so v moskovskem neodvisnem tiskovnem središču iskali odgovor na vprašanje, ali je Ruska pravoslavna cerkev dolžna spoštovati čustva ateistov. Razvnela se je burna razprava, med katero so drug drugega obkladali z zmerljivko bogokletnež.
Zapornice vesti
Trem dekletom iz provokativne glasbene skupine grozi do sedem let zapora, za kar je zaslužen predvsem ruski verski vrh, ki je zahteval, da žaljenje verskih čustev obravnavajo kot kaznivo dejanje in ne samo kot prekršek. Zapornice vesti, kot jih je označila organizacija Amnesty International, že v priporu doživljajo pravi pekel. Priprta Jekaterina Samucevič je zaradi izživljanja sojetnic celo začela gladovno stavko, ki jo je po premestitvi v samico opustila.
»Vedle so se slabše od živali. Za zaporno kazen smo se zavzeli zato, ker nočemo, da bi jih užaljeni ljudje raztrgali na koščke. Po desetletjih bogokletnega komunizma, ko je bil človek človeku volk, so ljudje izgubili občutek za vrednote. Ne vedo, kaj je prav in kaj narobe,« je pravoslavni duhovnik Sergij Ribko poudaril, da je zaporna kazen pravzaprav izraz milosti. Njihov nastop je označil za del »usklajene psihološke vojne proti Ruski pravoslavni cerkvi.«
Sovjetsko preteklost je branil znani odvetnik Dmitrij Agranovski, ki o sebi pravi, da je zapriseženi stalinist: »Pri ruski cerkvi me najbolj moti njen borbeni antikomunizem, saj sta zame ideji komunizma in krščanstva v svoji biti enaki. Predlagam vam, da si preberete knjigo Dmitrija Nevidimova Religija denarja, v kateri utemeljuje tezo, da je bila Sovjetska zveza po strukturi najbolj krščanska državna tvorba v zgodovini človeštva. Kot ateist se ne bom vmešaval v notranje zadeve cerkve in upam, da bodo tudi predstavniki cerkve spoštovali moj svetovni nazor ter zgodovino in simbole, pod katerimi smo zmagali v drugi svetovni vojni in poslali prvega človeka v vesolje.«
Po mnenju neodvisnega politologa Andreja Pjantkovskega je Ruska pravoslavna cerkev sprejela primitivni koncept, po katerem gre tako pri potresu na Haitiju kot pri jedrski katastrofi na Japonskem za božjo kazen zaradi brezbožnega življenja, s čimer je patriarh Kiril utemeljil celo velikanske žrtve sovjetskih narodov med drugo svetovno vojno. »Hitler je potemtakem orodje božjega gneva, kar je bogoskrunstvo najslabše vrste,« je predstavniku cerkve vrnil milo za drago. »V Rusiji se je začela za zdaj še mirna protikriminalna revolucija. Za avtoriteto cerkve je zelo pomembno, na katero stran se bo postavila. Ruska pravoslavna hierarhija je na napačni strani, saj podpira kriminalno oblast oligarhije,« je opozoril na tezo o Ruski pravoslavni cerkvi pred zgodovinsko odločitvijo.
Verniki in ateisti
Za direktorja Inštituta globalizacijskih problemov Mihaila Deljagina je ruska kultura v svojih temeljih pravoslavna, zato imajo cerkvene ustanove hočeš nočeš velik vpliv tudi na ateiste. »Cerkev v vsaki družbi igra vlogo kolektivnega moralnega psihoterapevta. Pri nas je vloga cerkve še posebno pomembna, saj je pravoslavje del našega kulturnega vzorca. Vse več je teženj k združevanju cerkve z državo, na kar so se ljudje začeli odzivati. Cerkev ni več stabilizacijski dejavnik, kar je njena glavna naloga, in to ni dobro niti za cerkev niti za državo,« je opozoril na razdiralne besede patriarha Kirila, ki je ob izbruha škandala s Pussy Riot izjavil, »da odpuščanje ne bi bilo korektno.«
»Ali je potrebno varovati pravice ateistov?« se je vprašal direktor podjetja za sociološke raziskave Cirkon Igor Zadorni in nadaljeval, da v razpravi o varstvu pravic ponavadi govorimo o pravicah manjšin, česar ne moremo trditi o ruskih ateistih. »Vprašanja o veroizpovedi so zelo intimna in ljudje nanje povečini odgovarjajo v skladu s socialno normo. V Sovjetski zvezi je bila norma biti ateist in leta 1991 se je tako opredelilo kar 60 odstotkov ljudi. Zdaj tudi neverni odgovarjajo, da so verni,« je predstavil najnovejšo raziskavo, po kateri se je 70 odstotkov Rusov opredelilo za pravoslavce, petina pa za ateiste. Bolj podrobno spraševanje je pokazalo, da samo sedem do 10 odstotkov samooklicanih vernikov hodi v cerkev, verske obrede pa jih spoštuje 20 do 30 odstotkov, »kar je realni izraz stanja«. Verniki in ateisti so po njegovem mnenju enakovredni skupini, ki se morata naučiti spoštovati interese druga druge in najti poti za mirno sobivanje.
»Rusija je po ustavi posvetna država in če oblast ne bi kršila tega načela, takšne razprave sploh ne bi bile potrebne,« je razpravo sklenil pravnik Sava Sulak. Za izvirni greh je označil zakon o svobodi veroizpovedi in verskih združenjih iz leta 1997, ki je Ruski pravoslavni cerkvi podelil primat. »Treba je varovati Rusko pravoslavno cerkev kot neločljivi del ruske zgodovinske, duhovne in kulturne dediščine,« med drugim pravi dokument s precej zavajajočim imenom.