Moskva – V Rostovu na Donu se je končal dvodnevni vrh Evropske unije in Rusije, ki je bil prvi po sprejetju lizbonske pogodbe, sicer pa že 25. po vrsti. Na srečanju so se posvetili predvsem novemu partnerstvu za modernizacijo, potrdili so zavezo o čimprejšnji vzpostavitvi dvostranskega brezvizumskega režima, Rusija pa je zagotovila, da se bo izognila ukrepom, s katerimi bi omajala zaupanje v evro. Predsednik ruske centralne banke je tako zagotovil, da Rusija za zdaj ne namerava prodati dela deviznih rezerv, ki jih ima v evropski valuti. Strani sta izrazili upanje o krepitvi blagovne menjave, ki je s 105 milijard, kolikor je dosegla leta 2008, lani zdrknila na komaj 66 milijard evrov.
Od naše dopisnice
V Rostovu na Donu je predsednik Dmitrij Medvedjev ravno začenjal uradno večerjo s predsednikoma evropskega sveta in komisije Hermanom Van Rompuyem in Joséjem Manuelom Barrosom, v Moskvi in Sankt Peterburgu pa so posebne policijske enote zganjale v policijske avtobuse udeležence shoda v podporo 31. členu ruske ustave, ki govori o svobodi shajanja in združevanja. Tokrat je policija priprla več protestnikov kakor kdaj doslej – 150. Ne glede na to evropski predstavniki v Rostovu na Donu včeraj niso omenjali žalostnih podob, ki smo jim bili priča na protestih, je pa Rompuy vendarle zbral pogum, da je na sklepni tiskovni konferenci izrazil zaskrbljenost evropske javnosti zaradi razmer, s katerimi se borci za človekove pravice in novinarji srečujejo v Rusiji, poudaril pa je tudi »ozračje nekaznovanosti v Čečeniji in drugih delih Severnega Kavkaza.«
Po njegovih besedah je demokratizacija družbe temeljni pogoj za uresničevanje novoustanovljenega partnerstva za modernizacijo, v okviru katerega se je Evropska unija zavezala, da bo Rusijo zalagala s tehnologijo, naložbami in izobraževalnimi programi, v zameno pa pričakuje demokratične reforme in odpiranje ruskega gospodarstva. Medvedjev, ki je modernizacijo postavil v središče svojega predsedovanja, je poudaril, da se brez evropske tehnologije rusko gospodarstvo ne more otresti odvisnosti od izvoza energentov, kar je tudi glavni razlog, da se je ruski bruto domači proizvod lani skrčil za kar 7,9 odstotkov.
Nasilje na demonstracijah so ostro obsodili v Združenih državah Amerike. Poudarili so, da gre za kratenje pravice do shajanja in izražanja mnenj, skupina mnenjskih voditeljev, med njimi nekdanji češki predsednik Vaclav Havel in južnoafriški borec proti apartheidu Desmond Tutu, pa je v odprtem pismu, objavljenem v Moscow Timesu, podvomila o obljubi Dmitrija Medvedjeva o demokratizaciji: »Medvedjeva in rusko vlado pozivamo, naj zaščitijo ljudi, ki so v nevarnosti, ter zagotovijo hitro in učinkovito preiskavo o umorih borcev za človekove pravice.« Na ponedeljkove aretacije se je odzval tudi ruski ombudsman Vladimir Lukin, ki je dogajanje spremljal od blizu. »Policija je kršila zakon, saj je nad miroljubnimi protestniki uporabila silo,« je povedal v izjavi za radio Eho Moskvi.