Moskva – Šesti krog pogajanj o zagotavljanju varnosti v gruzinskih separatističnih pokrajinah Južni Osetiji in Abhaziji, ki potekajo v skladu z mirovnim sporazumom med ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevim in francoskim predsednikom Nicholasem Sarkozyjem, niso prinesle večjega napredka. Na pogovorih v Ženevi so poleg ruske in gruzinske delegacije sodelovali tudi predstavniki Južne Osetije in Abhazije ter Evropske unije, Združenih narodov, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi in Združenih držav. »Tako kot vedno so bila pogajanja na čase zelo težavna,« je bil odkritisrčen evropski predstavnik Pierre Morel.
Od naše dopisnice
Pogajanja, na katerih sodeluje veliko število delegacij, le redko prinesejo otipljive rezultate in tako je bilo tudi tokrat. Na srečanju so se dogovorili le, da se bodo pogovori o preprečevanju incidentov na območju zamrznjenih konfliktov nadaljevali 14. julija in da bodo prvič potekali na ozemlju Abhazije, v Ženevi pa se bodo vnovič srečali 17. septembra.
Strasti na Zakavkazju še nikoli niso bile tako napete kot prav v teh dneh. Obsežno vojaško vajo ruske vojske mnogi vidijo kot uverturo v novo vojno, poleg tega pa Abhazijo zapuščajo opazovalci Združenih narodov, saj je Rusija v varnostnem svetu glasovala proti podaljšanju njihove misije. »Cilj osnutka resolucije o podaljšanju mandata OZN na Kavkazu je potrditev ozemeljske celovitosti Gruzije in kot tak zanika obstoj Abhazije kot neodvisne države, zato je za Rusijo nesprejemljiv,« je veto utemeljil ruski veleposlanik pri OZN Vitalij Čurkin.
Podobna je zgodba z misijo Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, ki jo je prav tako bojkotirala Rusija; zanjo je vrnitev opazovalcev mogoča le ob priznanju večje vloge oblasti v separatističnih pokrajinah, katerih neodvisnost je Moskva priznala po avgustovski vojni v Južni Osetiji. V obeh separatističnih pokrajinah tako ostajajo le še neoboroženi opazovalci EU, katerih število je močno omejeno.
Zaradi spremenjenih okoliščin so na ruskem zunanjem ministrstvu že zahtevali spremembe pogajalskega formata, zavzeli pa so se tudi za podpis zavezujočega sporazuma o neuporabi sile na območju zamrznjenih konfliktov. »Ruska stran vztraja, da bi morali sporazum poleg Gruzije podpisati tudi predstavniki Abhazije in Južne Osetije. Teh dveh entitet ne priznavamo, zato smo sporazum pripravljeni podpisati samo z Rusijo,« je namestnik gruzinskega zunanjega ministra Georgij Bokeria povedal na radiu Eho Moskvi. Dodal je, da Gruzija v zameno pričakuje konec okupacije gruzinskih separatističnih pokrajin in prihod mednarodnih mirovnih sil.
Rusijo je na pogajanjih zastopal namestnik zunanjega ministra Grigorij Karasin, ki je poudaril, da je ključna varnost lokalnih prebivalcev. »Razmere v regiji postajajo vse bolj napete in težko predvidljive. Zaradi notranjepolitične nestabilnosti v Gruziji gruzinsko vodstvo išče zunanjega sovražnika, kjer pride prav predvsem Rusija,« je opozoril ruski diplomat. Da je položaj kritičen, je na pogajanjih opozorila tudi ameriška stran, ki pa je razlog za to iskala predvsem v ruskih vojaških manevrih Kavkaz – 2009.