Moskva – V gruzinski separatistični pokrajini Južni Osetiji so včeraj potekale prve parlamentarne volitve po vojni avgusta lani, ki ji je sledilo rusko priznanje njene neodvisnosti. Južnoosetinska opozicija je že več mesecev pred odprtjem volišč začela opozarjati, da je edini cilj volitev v parlamentu zagotoviti prevlado strank, lojalnih predsedniku Eduardu Kokoitiju, s čimer bi si ta zagotovil podporo za ustavne spremembe za razširitev predsedniškega mandata. Nekdanji prvak v borilnih veščinah, ki bo drugo leto končal drugi predsedniški mandat, v parlamentu zdaj nima dvotretjinske večine, ki bi mu to omogočila.
Od naše dopisnice
Dolgoletni predsednik Južne Osetije je v zgodnjih 90-letih v Moskvi služboval kot trgovinski predstavnik Južne Osetije, ki je bila takrat oaza tihotapstva, kar je v manjši meri še zdaj. Prav na račun nekdanjih poslovnih vezi je postal glavni vojni dobičkar, trdi tamkajšnja opozicija. Ruski gradbeni material in humanitarno pomoč naj bi namreč prodajal nazaj v Rusijo, dobiček pa spravljal v lasten žep. Od skupaj 230 milijonov evrov humanitarne pomoči, kolikor jo je Moskva namenila Južni Osetiji, je bilo za povojno rekonstrukcijo porabljenih komaj 15 odstotkov.
Uradna Moskva se je zaradi omenjenega škandala do Kokoitija precej ohladila, saj se je javno opredelila proti možnosti tretjega predsedniškega mandata. Okoriščanje na račun vojne je dalo krila tudi domači opoziciji, ki ji je osrednja volilna komisija sodelovanje na volitvah prepovedala. »Nameravam ostati doma. Ničesar ne moremo storiti,« je opozicijski aktivist Alan Gassijev volitve razglasil za nezakonite. Glavni opozicijski voditelj Albert Džussojev je za radio Eho Moskvi povedal, da predstavniki varnostnih služb ljudi na volišča silijo celo z nasilnimi metodami, kar je po njegovem mnenju tudi glavni razlog, da je volilna udeležba dve uri po odprtju volišča dosegla 20 odstotkov.
Na voliščih je kar mrgolelo predstavnikov varnostnih služb, ki pa so strožji nadzor upravičevali z zunanjo grožnjo. »Južnoosetinski KGB razpolaga z verodostojnimi dokazi, da bo skušala gruzinska obveščevalna služba v času parlamentarnih volitev s terorističnimi napadi destabilizirati razmere v Južni Osetiji,« so sporočili z južnoosetinskega komiteja za državno varnost. Dodali so, da poznajo imena in priimke načelnikov in sodelavcev gruzinske kontraobveščevalne službe, ki so jim bile zaupane te naloge.
Nekaj več kot 52 tisoč volilnih upravičencev v Južni Osetiji in neznano število beguncev, je lahko svoj glas oddalo na 88 voliščih v Južni Osetiji, šestih v Severni Osetiji, eno volišče pa so odprli tudi v Moskvi. Na volitvah so lahko sodelovali vsi polnoletni državljani Južne Osetije, ki so svoje državljanstvo lahko izkazali z dokumenti. »Volitve bodo veljavne, če bo volilna udeležba presegla 50 odstotkov,« so o volilni zakonodaji povedali na osrednji volilni komisiji. Kokoiti v uspeh ne dvomi, saj je za rusko tiskovno agencijo Ria Novosti napovedal od 65- do 70-odstotno volilno udeležbo.
Za 34 sedežev petega sklica južnoosetinskega parlamenta se potegujejo štiri stranke; republikanska stranka Enotnost, ki se zavzema za močno predsedniško oblast, socialistična stranka Domovina, ki je opozicijska samo na papirju, Komunistična partija, za katero je združitev Južne in Severne Osetije glavni cilj, ter Narodna stranka, katere program vključuje višje plače, oblikovanje novih delovnih mest ter razvoj izobraževanja in zdravstva.
»Prve volitve po priznanju neodvisnosti in suverenosti,« kot jih je označil tiskovni predstavnik ruskega ministrstva za zunanje zadeve Andrej Nesterenko, spremlja tudi 150 osetinskih in tujih novinarjev ter 80 volilnih opazovalcev, od katerih jih je večina iz Rusije. Med njimi ni opazovalcev Ovsejevega urada za demokratične institucije in človekove pravice (ODHIR), ki je na tem področju največja avtoriteta. »Svojih opazovalcev na Južni Kavkaz nismo poslali, saj Južna Osetija ni naša članica, je za Interfax pojasnil njihov tiskovni predstavnik Jens-Hagen Eschenbaecher.