Moskva – Ruska duma je v sredo po tretji obravnavi potrdila zakon, ki plinskemu monopolistu Gazpromu in državni naftni družbi Transneft omogoča ustanavljanje oboroženih enot za varovanje plinske in naftne infrastrukture. Ta je napeljana po vsej Rusiji, zato bodo njihove posebne enote nameščene po vsej državi. Zakon ne omejuje števila »vojakov«, poleg tega pa bodo imeli tudi več pristojnosti kakor pripadniki zasebnih varnostnih služb. Potrditi ga mora še zgornji dom ruskega parlamenta in podpisati ruski predsednik Vladimir Putin.
Od naše dopisnice
»S tem zakonom bomo odprli Pandorino skrinjico in enake pravice bodo lahko zahtevali tudi drugi državni velikani, kakršni so železnice in Sberbanka. Državi bodo zavladale korporativne vojske,« je v dumi opozarjal poslanec iz vrst Pravične Rusije Genadij Gudkov. Zaman. Od 450 poslancev jih je zakon podprlo 341. Spet je zmagal Gazprom, država v državi, kakor mu pravijo nekateri, ker zaposluje 430.000 ljudi, nadzira nekaj največjih ruskih medijskih hiš, ves izvoz ruskega plina in je tudi lastnik tretje največje ruske banke. »Postali smo služabniki Gazproma in Transnefta, kjer mislijo da je to, kar je dobro zanje, dobro za vso državo,« je poraz komentiral Gudkov.
Zagovorniki upravičujejo zakonodajo z rusko odvisnostjo od dohodkov, povezanih z izvozom nafte in zemeljskega plina. Prepričani so, da bi moral biti interes vseh Rusov, da zavarujejo Gazprom, ki je lastnik vseh plinovodov, po katerih ruski plin teče ne le v ruske domove, ampak tudi v Evropo, in Transneft, ki ima roko nad ruskimi naftovodi. »Nekaj terorističnih napadov in posledična ekološka katastrofa bi bilo dovolj, da bi bila Rusija razglašena za nezanesljivega partnerja in dobavitelja energentov,« je nujnost posebnega varovanja upravičeval soavtor zakona Aleksander Gurov.
»V Rusiji je že več zasebnih vojsk, tako da je to zdaj le še njihova legalizacija,« je resignirano pripomnil neodvisni analitik Pavel Felgenhauer. Po razpadu Sovjetske zveze so v Rusiji kakor gobe po dežju zrasle številne zasebne varnostne službe, ki so jih ustanavljali predvsem nekdanji uslužbenci zloglasnega KGB. Lastnik zasebne varnostne službe je tudi Andrej Lugovoj, ki je obtožen, da je umoril nekdanjega ruskega vohuna Aleksandra Litvinenka. Njegovo izročitev Veliki Britaniji so ruske oblasti v četrtek tudi uradno zavrnile.